Hren velja za eno najbolj nezahtevnih rastlin na vrtu – ko ga enkrat posadimo, ga je pogosto težje ustaviti kot ohraniti pri življenju. Toda če želimo debele, ravne in kakovostne korene za pridelek, samo to, da hren raste, ni dovolj. Pomembni so način sajenja, globoka rodovitna zemlja in dva poletna posega, s katerima rastlino usmerimo v razvoj glavnega korena namesto množice stranskih poganjkov.
Ključni poudarki:
- Hren najlažje razmnožimo z deli korenine, ki jih spomladi posadimo poševno pod kotom približno 45 stopinj.
- Za debelejše in ravnejše korene junija ter ponovno avgusta odstranimo odvečne stranske korenine in poganjke.
- Mesto izberite premišljeno, saj lahko že iz majhnega kosa korenine v zemlji zraste nova rastlina.
Za hren ne potrebujete semen
Hren se zelo preprosto razmnožuje vegetativno, torej z deli korenin. Če imate na voljo kupljen svež hren z ohranjenim zgornjim delom korena in listnim nastavkom, lahko uporabite že tega. Zgornji del odrežete in posadite na vrt.
Ko imate svojo rastlino, postane razmnoževanje še enostavnejše. Ob jesenskem pobiranju shranite nekaj zdravih stranskih korenin oziroma poganjkov in jih uporabite kot sadilni material za naslednje leto.
Prav ta sposobnost regeneracije je razlog, da je hren na eni strani izjemno hvaležna rastlina, na drugi pa lahko hitro postane trdovraten prebivalec vrta. Če pri prekopavanju korenino razrežete na več kosov, lahko iz skoraj vsakega razvije nov poganjek.
Zato že ob prvem sajenju dobro premislite, kje želite hren imeti tudi čez nekaj let.
Najboljše mesto je sončno, zemlja pa globoka in rodovitna
Hren najbolje uspeva na sončni legi v globoki, rodovitni in dovolj vlažni zemlji. Ker želimo predvsem dolg podzemni koren, mu veliko bolj ustreza rahla zemlja kot trda, kamnita ali zbita tla.
Če naleti koren med rastjo na kamenje ali zbito plast zemlje, se začne zvijati in razvejati. Rezultat je lahko bujna rastlina z velikimi listi, pod zemljo pa množica tankih in nepravilnih korenin.
Pred sajenjem zato zemljo globoko prerahljajte in odstranite večje kamenje. Dobrodošel je zrel kompost, predvsem na revnejših tleh.
Hren ima rad vlago, vendar ne razmočenosti. Med daljšimi sušnimi obdobji ga je priporočljivo zalivati. Naša strokovnjakinja Damjana Benec opozarja tudi na zanimivo lastnost: če hren med rastjo trpi sušo, postane njegov okus še ostrejši in bolj pekoč.
Če želite nekoliko bolj sočen in uravnotežen koren, mu zato med sušnimi poletnimi tedni namenite nekaj vode.
Sadimo ga marca – in pod kotom 45 stopinj
Najprimernejši čas za sajenje koreninskih potaknjencev je marec oziroma začetek pomladi, ko lahko zemljo ponovno normalno obdelujemo.
Sadike oziroma dele korenin položimo v pripravljene vrste poševno, približno pod kotom 45 stopinj.
Ta podrobnost ni nepomembna.
Poševno posajen koren lažje razvije dolg, močan in uporaben glavni koren. Če želite hren predvsem zaradi kakovostnega jesenskega pridelka, je tak način veliko bolj smiseln kot naključno zakopavanje kratkih delov korenine v tla.
Posamezne rastline potrebujejo dovolj prostora, saj lahko nad zemljo razvijejo velike šope dolgih listov. Pri nekaj rastlinah za domačo uporabo zato ni treba pretiravati s številom sadik.
Hren je zelo roden in že manjši nasad običajno zagotovi dovolj korenin za domačo kuhinjo.
Zakaj domači hren pogosto naredi množico tankih korenin?
Tu se pokaže razlika med hrenom, ki ga samo pustimo rasti, in hrenom, ki ga gojimo namensko za pridelek.
Če rastline ne usmerjamo, začne iz glavnega korena tvoriti številne stranske korenine in poganjke. To mu pomaga pri širjenju, vrtnarju pa oteži pridelek, saj namesto enega debelega korena dobimo celo mrežo tanjših.
Če želimo ravnejše in debelejše korene, je potrebno nekaj ročnega dela.
Junija naredite prvi pomembni poseg
Približno junija previdno odkopljemo zgornji del posajenega korena. Zemlje ni treba odstraniti vse do dna – odgrnemo predvsem toliko, da vidimo zgornji del korena in stranske poganjke.
Nato odstranimo:
- odvečne stranske koreninice na zgornjem delu,
- nepotrebne stranske poganjke,
- več poganjkov iz istega sadilnega korena, če se razvijajo hkrati.
Glavni koren in spodnje korenine pustimo nepoškodovane, saj rastlina preko njih še naprej črpa vodo in hranila.
Ko poseg zaključimo, koren ponovno zasujemo z zemljo.
S tem hrena ne oslabimo, temveč ga usmerimo: namesto razvoja cele mreže stranskih korenin več energije nameni glavnemu korenu.
Avgusta postopek ponovite
En poseg pogosto ni dovolj. Do avgusta lahko rastlina ponovno razvije nove stranske koreninice in dodatne poganjke.
Takrat zemljo še enkrat previdno odgrnemo in postopek ponovimo.
Prav kombinacija junijskega in avgustovskega urejanja korenin je pomembna, če si želimo tistih lepih, dolgih in razmeroma ravnih korenov, kakršne poznamo s tržnice.
Če vam oblika ni pomembna in želite samo nekaj hrena za domačo omako, lahko ta korak seveda izpustite. Rastlina bo še vedno rasla in dala uporaben pridelek.
Toda za kakovosten pridelek hren vendarle ni tako povsem nezahteven, kot se pogosto zdi.
Pazite, kam ga posadite – hren zelo rad pobegne
Pri hrenu je širjenje skoraj bolj pomembna tema kot njegova vzgoja.
Če med jesenskim izkopom v zemlji ostane del korena, lahko iz njega naslednje leto požene nova rastlina. Če korenino pri prekopavanju razrežete na tri dele, ste lahko nehote ustvarili tri nove rastline.
Zato pri pobiranju korenine iz zemlje odstranite čim bolj temeljito, predvsem če želite hren na tistem mestu omejiti.
Če imate majhen vrt, mu je smiselno nameniti:
- samostojen rob zelenjavnega vrta,
- ločeno gredo,
- večjo globoko posodo,
- prostor, kjer njegovo širjenje ne bo motilo drugih rastlin.
Ne sadite ga brez premisleka med trajnice ali v sredino majhne mešane grede. Čez nekaj let boste morda ugotovili, da je hren na tem mestu precej bolj odločen kot vi.
Kdaj hren pobiramo?
Korenine lahko začnemo pobirati jeseni, ko se nadzemna rast umiri, lahko pa jih izkopavamo tudi zgodaj spomladi.
Če hren potrebujete le občasno, ni treba jeseni pobrati vsega. Del korenin lahko ostane v zemlji in jih izkopljete takrat, ko jih potrebujete.
Pri namenski enoletni vzgoji pa jeseni izkopljemo glavni koren, nekaj lepih stranskih korenin pa si prihranimo za naslednjo sezono.
Tako lahko vsako leto znova posadimo izbran sadilni material in ponovno vzgojimo lep glavni koren, namesto da bi desetletje izkopavali vedno bolj razvejan star šop.
Če pobirate na zalogo, ga shranite v vlažen pesek
Svež hren se dobro shranjuje.
Če jeseni izkopljete več korenin naenkrat, lahko pripravite zasipnico v hladni kleti. V zaboj nasujete vlažen pesek in vanj zakopljete očiščene korenine.
Pesek pomaga preprečevati izsuševanje, hladna klet pa ohranja koren v mirovanju.
Hren lahko tudi:
- naribate in vložite v vinski kis,
- naribate in primerno posušite,
- krajši čas hranite svežega v hladilniku.
Najbolj izrazit okus ima praviloma sveže nastrgan koren, zato je priročno, če lahko del pridelka ohranimo celega.
Užitni niso samo koreni
Pri hrenu največ govorimo o korenini, vendar lahko uporabljamo tudi mlade liste.
Mlade nežne liste lahko v manjših količinah dodajamo solatam, uporabni pa so tudi za zavijanje jedi, podobno kot listi zelja ali vinske trte. Iz njih lahko pripravimo tudi različice sarm.
Koren najpogosteje sveže nastrgamo.
Uporabljamo ga:
- v hrenovi omaki,
- kot dodatek drugim omakam,
- ob ribah,
- pri mesnih jedeh,
- v namazih,
- pri vlaganju zelenjave.
Ko ga nastrgamo, se sprostijo značilne hlapne spojine, zaradi katerih svež hren tako intenzivno peče v nos in oči. Zato ga ribajte v dobro prezračenem prostoru in ga uporabite čim bolj svežega.
Hren lahko dobi svoje mesto tudi v ekološkem vrtu
Na domačem zelenjavnem vrtu ga lahko vključimo tudi med druge rastline, če pri tem še vedno pazimo na njegovo širjenje.
Tradicionalno ga sadimo v bližino krompirja, kjer ga vrtnarji uporabljajo kot spremljevalno rastlino. V sadnem vrtu pa ga nekateri gojijo ob sadnem drevju.
Pri takšnih zasaditvah je praktičen problem še vedno isti: hren ne pozna meja grede. Če ga postavimo pod drevo ali na rob krompirjevega nasada, moramo računati, da bo tam želel ostati.
Zato ga je najbolje obravnavati kot koristno, toda zelo samostojno trajnico.
Če želite lep pridelek, ga ne pustite samo pri miru
Hren bo brez posebne pomoči verjetno preživel. Prav mogoče je, da bo brez nje preživel tudi vas in naslednjega lastnika vrta.
Toda lep pridelek je druga zgodba.
Za debele in ravne korene naredijo največjo razliko štiri stvari: globoka rodovitna zemlja, poševno sajenje, dovolj vode med sušo ter odstranjevanje stranskih korenin junija in avgusta.
Ko to poznamo, hren ni več samo rastlina, ki nekje ob ograji vsako leto požene ogromne liste. Postane vrtnina, ki jo lahko zelo načrtno vzgojimo za kakovosten jesenski pridelek.
Preberite tudi:
- Asimina ali indijanska banana: Kako jo gojiti na domačem vrtu?
- Boste ta mesec sadili česen? Ne ločite strokov prezgodaj in pazite na to podrobnost
