Krepčila za srce in ožilje: Naravno nad Holesterol

Višina krvnega tlaka in ravni holesterola so pomembni kazalniki zdravja srca in tveganja za bolezni srca in žilja. Spodaj so navedena nekatera najpogostejša zelišča, ki jih omenjajo v povezavi z njunim zmanjšanjem ali celo kot dopolnilo k zdravljenju.

Seveda priporočamo, da svoje zdravstveno stanje in vrednosti krvnega tlaka in holesterola, preverite pri zdravniku. Ta vam bo svetoval, ali so za obvladovanje morebitnega tveganja dovolj nekatere spremembe v življenjskem slogu (zdrava prehrana, gibanje) ali pa ste med tistimi, ki že potrebujejo zdravljenje. Povedal bo tudi, ali so navedena zeliščna pomagala za vas in vaše zdravstveno stanje sploh primerna.

Klasično krepčilo za srce – glog

Zeliščarji imajo glog (Crataegus laevigata, C. monogyna, C. pinnatifida) za najpomembnejše zdravilo, ki varuje srce in njegovo delovanje. Svetujejo ga za številne težave s srcem in žilami, kot so visok krvni tlak, visoka raven holesterola, nereden srčni utrip in srčno popuščanje. Raziskave še posebno podpirajo uporabo gloga za dopolnilno zdravljenje srčnega popuščanja. Nekatere od dejavnih sestavin gloga imajo močne antioksidantne učinke in ravno te verjetno povzročajo ugodne učinke gloga tudi na raven holesterola.

Glog

Posvetujte se z zdravstvenim strokovnjakom, ali je zdravljenje z glogom primerno za vas, in jemljite priporočeni odmerek zelišča. Zdravstveni strokovnjak vam bo morda predpisal standardizirano vrsto izdelka, da bi zagotovil, da jemljete ustrezen odmerek dejavnih sestavin. Zelišče jemljite vsaj dva meseca, preden ocenite, ali vam pomaga ali ne.

Zahodni zeliščarji že dolgo uporabljajo vrsti Crataegus laevigata in C. monogyna za zdravljenje težav s srcem in žilami. V tradicionalni kitajski medicini ima C. pinnatifida dolgo zgodovino kot prebavno krepčilo, vendar se je uporaba te vrste razširila tudi na težave s srcem, kar je v skladu z obetajočimi rezultati za evropske vrste zelišča.

Pri jemanju gloga je potrebna določena mera previdnosti, saj glog učinkuje na številna zdravila (med njimi tudi na zdravila za srce, krvni tlak, holesterol in redčenje krvi) in lahko spremeni potrebni odmerek obstoječega zdravila. Zato se posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom, preden začnete jemati to zelišče. Klinične raziskave poročajo o občasnih škodljivih stranskih učinkih gloga, vendar so ti blagi in prehodne narave. Med njimi so prebavne težave, glavobol, vrtoglavica, zaspanost in palpitacije. Ob njihovem pojavu se posvetujte z zdravstvenim strokovnjakom. Tudi če ste noseči ali dojite, lahko glog jemljete le pod strokovnim nadzorom.

Varovalni česen

Česen

Obstajajo zanesljivi dokazi, da se z več česna (Allium sativum) v vaši prehrani, manjša verjetnost, da zbolite za boleznijo srca in žilja. Dokazano je, da kot zeliščno zdravilo znižuje krvni tlak in raven skupnega holesterola. Zaščitno deluje tudi pred nastajanjem oblog strdkov v žilah. Nekateri od teh učinkov so le blagi in začasni ali pa nastopajo le pri nekaterih skupinah ljudi. Ker pa česen deluje po več poteh, skupni učinek vseeno zagotavlja določeno raven zaščite za zdravje srca in žilja.

Znanstvene raziskave učinkov česna pri zdravljenju visokega krvnega tlaka in ravni holesterola so imele nasprotujoče si rezultate. Verjetno tudi zaradi tega, ker imajo različni komercialni pripravki česna različne kemijske lastnosti. Nekatere vrste ne premorejo zdravilno učinkovitih sestavin, ki se lahko hitro razgradijo, potem ko je strok česna nasekljan ali stisnjen.

Če se odločite za jemanje česnovih tablet ali kapsul, izberite takšne s črevesno prevleko in označene z zagotovljeno količino sestavine alicina ali pa standardizirano količino aliina. Visokokakovostni dodatki lahko vsebujejo tudi standardizirano količino S-alil-L-cisteina. Držite se odmerkov, ki jih priporoča proizvajalec.

Če imate česen rajši kar v obliki živila, ga užijte vsaj tri stroke na teden ali pa celo več, če je tveganje za bolezni srca in žilja pri vas visoko. Nasekljajte ali narežite stroke, nato pa pustite, da pet do 10 minut počivajo na sobni temperaturi, tako da se razvijejo encimske reakcije in biološko dejavne sestavine.

Česen učinkuje na številna zdravila (med njimi tudi na zdravila za srce, krvni tlak, holesterol in redčenje krvi) in lahko spremeni potrebni odmerek obstoječega zdravila. Zato se posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom, preden začnete jemati to zelišče. Včasih povzroči stranske učinke, kot so neudobje v prebavilih, slabost, slaba prebava in napadalna zadah in telesni vonj. Nekatere od teh učinkov lahko zmanjšate, tako da uživate namesto surovega kuhan česen. Če ste noseči ali dojite, česna ne uživajte v večjih količinah, kot jih priporočajo kuharski recepti.

Kurkuma – še ena koristna začimba

Kurkuma

Kurkuma (Curcuma longa) je še eno kulinarično zelišče, ki podpira zdravje srca in žilja. Vsebuje rumeni pigment kurkumin – sestavino, ki naj bi bila zaslužna za večino zdravilne učinkovitosti zelišča. Dokazano je na primer, da kurkumin znižuje raven vsega holesterola, povečuje raven holesterola HDL (koristnega holesterola) in varuje holesterola HDL in LDL pred škodljivimi učinki prostih radikalov. V laboratorijskih preskusih in študijah na živalih so pokazali, da znižuje krvni tlak in zmanjšuje sposobnost holesterola, da oblikuje obloge na žilnih stenah.

Dodajte vsakodnevni prehrani na dan tri grame naribane kurkumine korenine ali kurkume v prahu. Lahko pa jemljete tudi komercialne pripravke s standardizirano količino 95 odstotkov kurkumina in se držite navodil proizvajalca. Dnevni odmerek kurkumina naj ne preseže 300 mg.

Strokovnjaki vedo ali domnevajo, da kurkuma učinkuje na številna zdravila (med njimi tudi na zdravila za srce, krvni tlak, holesterol in redčenje krvi) in lahko spremeni potrebni odmerek obstoječega zdravila. Zato se posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom, preden začnete jemati to zelišče. Kurkuma včasih kot stranski učinek povzroči prebavne motnje, če vzamete večji odmerek. Ljudje, ki imajo bolezni jeter in žolčnika (tudi žolčne kamne), čir na želodcu ali dvanajstniku ali pa jemljejo zdravila za redčenje krvi, lahko odmerke, ki so večji od kulinaričnih količin, jemljejo le po strokovnem nasvetu. Če ste noseči ali dojite, kurkume ne uživajte v večjih količinah, kot jih priporočajo kuharski recepti.

Trpotec prestreza holesterol

Trpotec

Trpotec (Plantago ovata, P. psyllium) je pomemben vir v vodi topljivih vlaknin in v črevesju oblikujejo vpojen gel, ki prestreza holesterol in olajšuje njegovo izločanje iz telesa. Dokazano je, da osemtedensko kombiniranje trpotca s prehrano, ki vsebuje malo maščob, zniža raven škodljivega holesterola LDL, ne da bi prizadelo raven koristnega holesterola HDL. Pod strokovnim nadzorom je trpotec koristen tudi za ljudi s sladkorno boleznijo tipa 2, ker pomaga nadzorovati raven glukoze v krvi in inzulinski odziv pri obrokih.

Stroke trpotca lahko dobite v obliki tablet in kapsul ter kot topljiv prašek. Jemljite jih po navodilih proizvajalca (odmerek trpotca, ki ga uporabijo v raziskavah holesterola, je po navadi okoli 10 gramov na dan). Vsak odmerek trpotca morate vzeti z velikim kozarcem vode.

Ljudje z ugotovljeno črevesno boleznijo lahko trpotec jemljejo le po zdravniškem nasvetu. Trpotec lahko učinkuje na vsrkavanje drugih zdravil, zato trpotec in ta zdravila jemljite v razmiku dveh ur. Ko jemljete trpotec, vedno pijte veliko vode, ker občasno poročajo o dušenju ljudi, ki jemljejo trpotec v prahu s premalo tekočine. Če ste noseči ali dojite, lahko trpotec jemljete le pod strokovnim nadzorom.

Cvetovi lipovca za umiritev krvnega tlaka

Lipovec

Cvetovi lipovca (Tilia cordata, T. platyphyllos, T. x europaea) so tradicionalno evropsko zdravilo za visok krvni tlak, zlasti ko ga spremljajo palpitacije srca ali otrditev žil. Veljajo tudi za blago pomirjujoče zdravilo za tesnobo in nemirnost, zato so koristni tedaj, ko visok krvni tlak povzročajo ali poslabšujejo skrbi.

Poparek pripravite z žličko posušenih cvetov lipovca in ga spijte do tri skodelice na dan.

Cvetovi lipovca lahko zmanjšajo vsrkavanje železa, zato odmerke železa in teh cvetov jemljite v razmiku vsaj dveh ur. Občasno poročajo o kontaktnih alergijah na cvetove lipovca. Če ste noseči ali dojite, lahko cvetove lipovca jemljete le pod strokovnim nadzorom.

Artičoka za jetra, ledvice in proti holesterolu

Artičoka

Artičokine pripravke (Cynara scolymus) uporabljajo predvsem za zdravljenje prebavnih motenj. Flavonoidi v njenih listih spodbujajo pretok žolča in pospešujejo obnavljanje jetrnih celic. Nekaj raziskav potrjuje tudi, da izvlečki iz listov artičoke lahko pomagajo pri zniževanju vrednosti holesterola v krvi. Japonski raziskovalci so ugotovili, da so za to zaslužni seskviterpenski laktoni. Flavonoidi artičoke ob pomoči kislin in kalijevih soli delujejo tudi kot diuretiki in blažijo težave z ledvicami.

Pri težavah z jetri in ledvicami, visokem holesterolu in prebavnih motnjah lahko uživate prevretek, kapsule ali tinkturo na osnovi artičoke. Prevretek pripravite tako, da 30 do 40 miligramov suhih listov prelijete z litrom vrele vode, namakate 10 minut in precedite. Nato popijete tri skodelice na dan, in sicer od 15 do 20 minut pred jedjo.

Kapsule s 50 do 100 miligramov suhega izvlečka jemljete tako, da vzamete eno ali dve kapsuli dva- ali trikrat na dan pred jedjo. Kapsule s 300 miligrami posušenega izvlečka listov pa jemljete po eno na dan.

Tinkturo na osnovi artičoke pa pripravite tako, da 500 gramov posušenih listov stresete v liter alkohola in pustite stati 15 dni. Pred zaužitjem nato eno do štiri čajne žličke tinkture raztopite v polovici kozarca tople vode in popijete trikrat na dan.

Artičokinih pripravkov ne smete uporabljati za zdravljenje žolčnih kamnov. Vedeti morate, da seskviterpenski laktoni lahko povzročijo alergične odzive. Tedaj se vsem artičokinim pripravkom izognite. Tudi med dojenjem pripravkov ni priporočljivo jemati, saj artičoka zmanjšuje izločanje mleka.

Kitajska shizandra ščiti celice

Kitajska šisandra - Kitajska shizandra

Kitajska shizandra (Schisandra chinensis) je znana po tem, da ščiti telesne celice in mišično tkivo nasploh ter pomaga pri zniževanju ravni holesterola v krvi. V te namene lahko uživate kitajsko shizandro na več načinov.

Kot prašek jo lahko vzamete od tri do devet gramov na dan, razdeljeno v tri manjše odmerke. Kot suhi izvleček jo vzamete od enega do tri grame na dan, razdeljeno v tri ali šest manjših odmerkov. Če jo uživate kot tinkturo, pa od 20 do 40 kapljic tinkture kitajske shizandre nakapate v kozarec vode. Ta odmerek vzamete trikrat na dan. V obliki hladno stiskanega olja iz semen kitajske shizandre pa le-tega zaužijete po žličko na dan. Ker je to jedilno hladno stiskano olje, ga lahko uporabite tudi v prehrani, in sicer na enak način, kot vsa ostala jedilna hladno stiskana olja, predvsem pa je priporočljivo pri pripravi solate.

Doslej ne poročajo o neželenih stranskih učinkih ali strupenosti kitajske shizandre. A ker je ta rastlina vendarle lahko namenjena tudi lajšanju hudih bolezni, je priporočljivo, da se predhodno, preden jo pričnete uživati, posvetujete z zdravnikom ali usposobljenim naravnim zdravilcem. Rastline ne uporabljajte med nosečnostjo.

Zeliščna luščilna krema za obraz

To zeliščno luščilno kremo lahko namažete na obraz vsak dan in se tako znebite težav z odprtimi porami, hkrati pa boste lepo zgladili kožo na obrazu. Kozmetična glina bo vsrkala odvečno maščobo, ki jo proizvaja koža, drobno zmleti ovseni kosmiči in mandlji pa kožo nežno luščijo. Sivka, poprova meta in gabez učinkujejo protimikrobno in napenjajo kožo. Tudi sivkino olje pomaga uravnavati nastajanje maščob v koži. Po nanosu bo vaša koža videti bolj sveža in spočita.

Zeliščna krema

Potrebujemo:

  • 200 g ovsenih kosmičev,
  • 80 g mandljev,
  • dve žlici posušene sivke,
  • žlico posušene poprove mete in žlico posušenih gabezovih listov,
  • 70 g kozmetične gline.

V kavnem mlinčku ali mešalniku posebej zmeljemo ovsene kosmiče, mandlje in posušena zelišča. Vse tri čistilne sestavine temeljito premešamo. Zmleti mešanici dodamo kozmetično glino in premešamo. Zeliščno mešanico preložimo v posodo, jo pokrijemo in shranimo v hladnem in suhem prostoru. Zvrhano žličko zeliščne mešanice zmešamo s toliko tople vode, da nastane krema. Nežno jo vtremo v kožo, potem pa jo dobro izmijemo s toplo vodo. Piling krema vsebuje majhne delce, ki ne dražijo, temveč nežno odstranijo mrtve celice in trdo kožo na vseh delih telesa. Koža postane mehka in napeta, pospeši pa se tudi njena cirkulacija.

Alenka je Bondovo dekle

0

Operna pevka Alenka Gotar pravi, da si je vedno želela imeti majhnega in zelo kosmatega pasjega prijatelja z malo daljšo dlako. Zato se ji je shih tzu zdel idealna pasma zanjo.

Alenka Gotar

»Zdaj ne bi hotela imeti nobene druge pasme, razen če bi se odločila za večjo pasmo,« pravi. »Krasen pes je, ljubezniv, pameten, ljubek, moj najboljši prijatelj.« Ni ravno vedela, kaj jo čaka, razen da so shih tzuji prijazni psi, vendar je pri njem odločilna prednost, da ne pušča dlak, da je izjemno prilagodljiv in socialen, tako da ga tudi na nastop jemlje s seboj. Njegovo ime pa je pravzaprav tista prava uganka. »Želela sem nekaj nenavadnega, duhovitega, pa vendar kratkega. Na Facebook sem napisala vprašanje in moji prijatelji so mi dali mnogo predlogov, eno dekle pa je predlagalo Al Capone in to se mi je zdelo genialno. Zveni nevarno, kar je totalno nasprotje te pasme, pa sem se odločila v tej smeri, samo da je kratko in tako je Bond postal Bond!« Nič čudnega, da Alenki pravijo Bondovo dekle!

Foto: osebni arhiv

Modeli ničelno energijskih hiš

V organizaciji Nacionalnega laboratorija za obnovljive vire (pod okriljem Ameriškega ministrstva za energetiko) v ZDA od leta 2002 vsake dve leti poteka tekmovanje Solar Decathlon. Ideja za tekmovanje je navdušila tudi Evropo – letos so ga v Madridu organizirali že drugič – in Kitajsko, ki ga bo prvič organizirala naslednje leto.

Na sončnem deseteroboju, kot bi lahko prevedli Solar Decathlon, se ekipe z univerz iz vsega sveta predstavijo z modeli ničelno energijskih, trajnostnih hiš. Cilj projekta je izobraževati javnost o obnovljivih virih energije, učinkoviti rabi energije in tehnologijah, ki so na voljo v pomoč pri zmanjšanju porabe energije, spodbujati uporabo sončne tehnologije, dvigati zavest med študentsko populacijo o obnovljivih virih energije in učinkoviti rabi energije, nazorno prikazati možnosti za okolju prijazne hiše.

Zahtevne kategorije

V žiriji sodelujejo mednarodno uveljavljeni strokovnjaki, ki izdelke presojajo po desetih kriterijih: arhitektura, inženiring in konstrukcija, uporabnost na trgu oz. primernost za široko proizvodnjo, komuniciranje, dostopnost, udobna bivalna klima, topla voda, naprave za razvedrilo – oboje naj bi jih zagotavljal oz. napajal solarni sistem –, oprema z nizko porabo energije in energijska bilanca. Za vsako kategorijo dobi ekipa do 100 točk, zmaga pa pripada tisti ekipi, ki zbere največ točk.

Ničelno energijska hiša

Leta 2010 je na evropskem tekmovanju zmagovalni prototip hiše oblikovala ekipa Politehničnega inštituta in Državne univerze v Virginiji. Navdih je našla v hiši Farnsworth, ki jo je zasnoval Mies Van Der Rohe. Severna in južna stena hiše, ki so jo poimenovali LUMENHAUS (Lumen = moč svetlobe, Haus = v nemščini pomeni tako hiša kot dom), sta v celoti stekleni, tako da je v notranjosti več kot dovolj dnevne svetlobe. Hiša je zasnovana modularno, kar omogoča enostavno širitev. Tudi prestavitev na drugo lokacijo je enostavna. Streha je v celoti narejena iz sončnih celic, ogrevanje omogoča talni sistem, vgrajen je energetsko učinkovit centralni računalniški sistem, vključen je tudi sistem za recikliranje deževnice. Hiša je po navedbah snovalcev v celoti samozadostna.

Energija in dizajn

Letos septembra so v Madridu slavili Francozi. Ekipa Univerze v Grenoblu je z 908,72 točke od 1000 premagala ostalih 17 ekip. Njihov koncept dvonadstropne ničelno energijske hiše CANOPEA je prekrit s fotonapetostnimi moduli (10,7 kW), ki proizvajajo dovolj energije, da zagotavljajo dovolj električne energije za celotno hišo in hkratno napajanje električnega avtomobila. Tudi Canopea je zasnovana modularno.
Glavni poudarek pri zasnovi hiš sta energija in dizajn, a nekatere od ekip se spogledujejo tudi z ekološkimi gradivi. Tako so na primer pri nemški vzorčni hiši ECOLAR za izolacijo uporabili konopljo, druga ekipa iz Nemčije pa je v vzorčno hišo EQUIA vgradila suhomontažne ilovnate plošče.
Vsaka hiša, predstavljena na tekmovanju, je umetnina zase in vredno si jih je pogledati. Največ predstavitev posameznih hiš, ki so se udeležile tekmovanja, najdete na portalu inhabitat.com, na YouTube pa se lahko odpravite na virtualni sprehod po hišah, pogledate razvoj posameznih projektov od ideje do končnega izdelka ter druge zanimivosti, povezane s Solar Decathlonom.

Ničelno energijska hiša

Kaj pa slovenci?

Naslednji Solar Decathlon v Evropi je napovedan za leto 2014. Organizirali ga bodo v Versaillesu v Franciji. Se lahko nadejamo, da bo sodelovala tudi katera od slovenskih univerz?
Tekmovanja, kot je Solar Decathlon, so izvrstna priložnost za inovativen pristop k sodobnim trajnostno naravnanim načinom bivanja. Ideje, ki so jih na preteklih tekmovanjih predstavile ekipe z vsega sveta, obetajo, da naši domovi prihodnosti ne bodo več »vreča brez dna« v smislu potratne energije, temveč bodo samozadostni ali celo ustvarjali presežek energij.

Foto: Solardecathlon.fr

Kokosovo maslo – zdrava maščoba v kuhinji

Kokosovo maslo je postalo izjemno priljubljeno zaradi svojih številnih koristi za zdravje in lepoto. Ta naravni izdelek, pridobljen iz mesa kokosovih orehov, je vsestranski in enostaven za uporabo v kuhinji in za nego telesa. Z zapeljivim vonjem, slastnim okusom in številnimi zdravilnimi lastnostmi je kokosovo maslo eden najprijaznejših pomočnikov pri pripravljanju okusnih in zdravih gurmanskih dobrot.

Kaj je kokosovo maslo?

Kokosovo maslo je naravni izdelek, pridobljen iz mletja posušenega mesa kokosovih orehov. Ima bogato, kremasto teksturo in sladkast okus, zaradi česar je odličen dodatek k številnim jedem. Kokosovo maslo je bogato z zdravimi maščobami, vitamini in minerali, ki podpirajo zdravje in dobro počutje.

Najboljše koristi kokosovega masla za zdravje

Kokosovo maslo nam ponuja številne koristi za zdravje, zaradi česar je odličen dodatek k uravnoteženi prehrani.

Glede na to, da ga proizvajajo iz enega najbolj zdravih sadežev na svetu, ni nič čudnega, da ima kokosovo maslo številne zdravju koristne lastnosti. V hladno stiskanem kokosovem maslu se ohranijo vse koristne snovi, ki jih vsebuje kokos. Še posebej pomembni med slednjimi so minerali, ki jih naše telo ob osiromašeni prehrani, kot jo večina ljudi v sodobnem svetu najpogosteje uživa, resnično potrebuje. Kokosovo maslo vsebuje precej tako imenovane lavrinske kisline, ki krepi imunski sistem.

Je lahko prebavljivo in v nasprotju z nekaterimi drugimi vrstami maščobe ne redi, ampak nasprotno: pospešuje presnovo in izgorevanje maščob. Kokosovo maslo je primerno tudi za iste, ki imate težave s povišanim holesterolom, saj znižuje raven holesterola v krvi. Bolniki z diabetesom boste v kokosovem maslu našli zaveznika, saj uživanje kokosovega masla pomaga uravnavati raven sladkorja v krvi.

Ker pri prebavi kokosove maščobe telo ne potrebuje toliko encimov, kot pri prebavi drugih vrst maščob, ima trebušna slinavka manj dela s presnovo. Poleg tega energijo dostavlja celicam brez inzulinskih posrednikov. Uživanje kokosovega masla je odlična terapija za ohranjanje zdravih in lepih zob. Preprečuje namreč zobno gnilobo, hkrati pa tudi pospešuje vpijanje kalcija v telo, kar je razen za zdravje zob, pomembno tudi za zdravje kosti. Uživanje kokosovega masla je zato tudi naraven pripomoček v boju z osteoporozo. Nutricionisti ga svetujejo vsem, ki trpijo za pomanjkanjem energije.

Ena od zanimivejših, a še ne do konca preučenih terapevtskih metod s kokosovim maslom je njegova uporaba pri bolnikih z aidsom. Ker ima kokosovo maslo izjemno močan protivirusni učinek, hkrati pa krepi imunski sistem, je pri teh bolnikih njegovo uživanje pokazalo izjemno ugodne učinke.

Kokosovo maslo
Kokosovo maslo lahko uporabljate tudi kot zdravilno mazilo. Dobro se obnese pri zdravljenju herpesa in luskavice.

Bogat vir zdravih maščob

Kokosovo maslo je bogato s srednjeverižnimi trigliceridi, ki so zdrave maščobe, ki jih telo hitro presnavlja in uporablja kot vir energije. Te maščobe lahko pomagajo pri izgubi telesne teže, izboljšajo presnovo in podpirajo delovanje možganov.

Protivnetne lastnosti

Kokosovo maslo ima protivnetne lastnosti, ki lahko pomagajo zmanjšati vnetja v telesu. To je še posebej koristno za ljudi s kroničnimi vnetnimi boleznimi, kot so artritis, avtoimunske bolezni in prebavne motnje.

Podpora prebavi

Kokosovo maslo vsebuje vlaknine, ki so koristne za prebavni sistem. Vlaknine spodbujajo redno odvajanje blata, preprečujejo zaprtje in podpirajo zdravje črevesne mikrobiote. Poleg tega lahko kokosovo maslo pomaga pri lajšanju simptomov prebavnih težav, kot so sindrom razdražljivega črevesja (IBS) in napenjanje.

Za več odpornosti

Kokosovo maslo vsebuje lavrinsko kislino, ki ima protimikrobne lastnosti in pomaga v boju proti okužbam. Redno uživanje kokosovega masla lahko pomaga okrepiti imunski sistem in zaščiti telo pred škodljivimi mikroorganizmi.

Zdravje srca

Kokosovo maslo je bogato s hranili, ki podpirajo zdravje srca. MCT maščobe v kokosovem maslu pomagajo znižati raven slabega holesterola (LDL) in povečati raven dobrega holesterola (HDL), kar zmanjšuje tveganje za srčno-žilne bolezni.

Kokosovo maslo

Kokosovo maslo v naravni kozmetiki

Kokosovo maslo ni koristno le v kuhinji, ampak tudi v naravni kozmetiki. Njegove hranilne lastnosti in bogata tekstura ga naredijo idealnega za nego kože in las.

Hranilna maska za lase

Kokosovo maslo je odlično za nego suhih in poškodovanih las. Nanesite ga na lase kot masko, pustite delovati 20-30 minut in nato sperite s toplo vodo. Kokosovo maslo bo nahranilo vaše lase in jih naredilo mehke in sijoče.

Vlažilna maska za obraz

Kokosovo maslo lahko uporabite tudi kot vlažilno masko za obraz. Zmešajte kokosovo maslo z medom in nanesite na obraz. Pustite delovati 15-20 minut in nato sperite s toplo vodo. Vaša koža bo navlažena in mehka.

Nega kože

Kokosovo maslo je odlično za nego suhe in občutljive kože. Nanesite ga neposredno na kožo po prhanju ali kopeli, da zadržite vlago in zaščitite kožo pred izsušitvijo. Kokosovo maslo lahko uporabite tudi kot balzam za ustnice, kremo za roke ali losjon za telo.

Kokosovo maslo

Kokosovo maslo v kulinariki

Če vas niso prepričale zdravju koristne lastnosti ene najbolj zdravih maščob v prehrani, vas bodo zagotovo osvojile njegove kulinarične zmožnosti. Kokosovo maslo je odličen nadomestek maščob, ki jih uporabljate pri peki sladic, saj s prijetno kokosovo aromo bogato prispeva k še bolj omamnemu okusu. Z nekaj previdnosti ga lahko uporabljate tudi pri pripravljanju glavnih jedi.

Uporaba kokosove maščobe ni najbolj primerna za jedi izrazito slanega okusa, prav tako pa z njo ne gre pretiravati pri jedeh, ki vsebujejo izrazito pekoče ali trpke začimbe. Izvrstno se ujema z jedmi, ki vsebujejo curry. Na splošno jo je dobro kombinirati z mešanicami začimb, ki veljajo pri nas za eksotične in imajo značilne, nekoliko sladkaste vonje.

Kokos

V presnojedski prehrani je kokosovo maslo s svojim okusom in vsebnostjo telesu potrebnih sestavin bogato izvrstna obogatitev jedilnika. Presnojedci si kokosovo maslo večinoma pripravljajo sami. Za pripravo domačega kokosovega masla potrebujemo 2 skodelici organske nesladkane kokosove moke, ki jo damo za 10 minut v dehidrator. Iz dehidratorja bo kokosovo maslo prišlo rahlo tekoče. Prelijte ga v primerno posodo in pustite, da se strdi.

Recepti s kokosovim maslom

Kokosovo maslo lahko uporabite v recptih pri peki in kuhanju namesto masla ali olja. Njegov sladkast okus bo izboljšal okus peciva, piškotov, tort in drugih sladic. Uporabite ga lahko tudi za kuhanje na nizki temperaturi, kot so omake, juhe in enolončnice.

Kokosove kroglice po presnojedsko

Presne kroglice

Ta okusna in zdrava sladica je pravi užitek za vso družino. Otroci ne uživajo le takrat, ko kroglice jedo, ampak tudi ob njihovi pripravi. Ker je recept preprost in ne vključuje posebne toplotne obdelave, lahko malčkom pustite, da se s pripravo pozabavajo sami. Naj bodo enkrat za spremembo oni glavni v kuhinji! Sladica jim bo tako še bolj teknila.

Zmešajte 1 skodelico kakava v prahu, 1 skodelico naribane organske čokolade, pol skodelice sojinega mleka, 1 skodelico kokosovega masla, sesekljane orehe, sesekljane mandlje, pol skodelice agavinega sirupa in konopljino seme. Sestavine zmešajte tako, da dobite trdno maso (po potrebi dodajajte tekočino). Ko zmečkate sestavine, v trdno maso oblikujte kroglice. Kroglice povaljajte v kokosovi moki.

Bučni mafini

Bučni mafini

Brez mafinov dandanes ne gre, niti ko je govora o kokosovem maslu. Na splošno lahko s kokosovim maslom, ki je odlično za pečenje saj na vročini ne spremeni sestave, pripravljate vse vrste mafinov pa tudi druge sladice, ki jih je potrebno peči.

Sestavine:

  • 1/2 skodelice kokosove moke
  • 1 čajna žlička cimeta
  • 1 čajna žlička pecilnega praška
  • 1 čajna žlička Stevie
  •  ščepec soli
  • 1/2 skodelice bučnega pireja
  • 1/2 skodelice stopljenega kokosovega masla
  • 4 jajca
  • 3/4 skodelice nesladkanega mandljevega mleka
  • 1 čajna žlička vaniljevega ekstrakta

Priprava:
Zmešamo jajca, mleko, buče in stopljeno kokosovo maslo. Dodamo preostale sestavine. Mešamo, dokler masa ni gladka. Namastimo pekač za mafine. Napolnimo ga do treh četrtin. Pecite 25 minut na 180 stopinj.

Cimetovi trufli

Truflji

Nenavadna sladica, ki jo je preprosto narediti, kljub temu pa na goste naredi ogromen vtis. Odlična ideja za darilo, s katerim boste odlično nadomestili ne preveč zdrave in niti malo izvirne bombonjere. Položite vsak trufel v poseben dekorativen papir in jih zložite v lično škatlo (lahko reciklirate tako,da lično polepite kakšno staro papirnato škatlo) in nadvse izvirno in lepo darilo je tu!

Sestavine:

  • 1/4 skodelice stopljenega kokosovega masla
  • 1 žlička vaniljevega ekstrakta
  • ščepec ali dva soli
  • 1 žlička mletega cimeta

V majhni skledo zmešajte kokosovo maslo, vaniljev ekstrakt in sol. Dobro premešajte. Dodajte cimet in zopet dobro premešajte. Mešanico dajte za 10‒15 minut v hladilnik, da se strdi. Oblikujte kroglice. Dajte za 10 minut v zamrzovalnik in postrezite.

Joga za boljše počutje na delovnem mestu II.

Veliko delovnih mest zahteva uporabo rok. Pri tipkanju in podobnih dejavnostih se premikajo predvsem prsti, pri tem pa ostajajo zapestja in komolci ves čas v istem položaju. Tako so nekateri sklepi in mišice obremenjeni dinamično, drugi pa statično. Dolgotrajno vztrajanje v istem položaju obremenjuje mišice, v mirujočih sklepih pa ne nastaja dovolj sklepne tekočine, ki bi jih vlažila in omogočala prehranjevanje hrustančnih površin. Zato sčasoma sklepi izgubljajo gibljivost, preobremenjene mišice pa se lahko vnamejo. Oboje zmanjša našo storilnost, v hujših primerih pa nam celo onemogoči delo.

Na dlaneh in prstih so tudi refleksne cone za notranje organe, kar s pridom izkoriščamo v refleksoterapiji. Bolj znana je sicer refleksna masaža stopal, ki jo sami težje izvajamo, lažje pa si z razgibavanjem prstov in dlani sami spodbudimo in uravnovesimo delovanje telesa. Pri tem spodbudimo tudi krvni obtok, kar je še posebno dobrodošlo v teh hladnih mesecih, ko nas rado zebe v roke. Zato tokrat opisujemo vaje za prste, dlani, zapestja in komolce. Čeprav roke veliko uporabljamo, pa so zaradi enostranskih obremenitev določne mišice lahko oslabele ali pa stalno napete, tako da jih bomo hitro čutili, če bomo z vadbo pretiravali. Rajši večkrat na dan izvedimo le nekaj ponovitev, kar nam ne bo vzelo več kot pet minut. Pozitivne učinke izmeničnega krčenja in raztezanja bomo lahko hitro občutili, morda že po prvi vadbi gotovo v nekaj dnevih.

1. vaja: Odpiranje in zapiranje pesti

Vaja 1

Sedimo z zravnanim hrbtom. Roke prosto visijo ob telesu. Zapremo oči in se sprostimo z globokim izdihom. Ob vdihu iztegnemo roke pred sabo v višini ramen in stisnemo pesti, tako da je palec med prsti. Z izdihom odpremo pesti, iztegnemo prste in jih razmaknemo kolikor lahko. Ob naslednjem vdihu ponovno stisnemo pest in nadaljujemo z izmeničnim razpiranjem in stiskanjem pesti. Občutimo, katere mišice se skrčijo ob stiskanju in katere ob odpiranju pesti. Vajo lahko izvajamo bolj mehko z osredotočanjem na dlani ali pa ob stiskanju pesti napnemo vso roko do ramena in ohranjamo mišice napete toliko časa, kolikor nam je udobno zadržati dih. Vaja krepi tudi mišice ramenskega obroča in zgornjega dela hrbta, saj morajo te mišice premagovati težo iztegnjene roke. Ponovimo jo desetkrat, oziroma kolikorkrat nam je udobno. Ob zadnjem izdihu razpremo pest in spustimo roke. Za nekaj vdihov in izdihov se sproščamo in opazujemo učinke vaje.

2. vaja: Vaje za zapestja

Vaja 2

Tudi za te vaje je osnovni položaj sedenje z zravnanim hrbtom in rokami, iztegnjenimi naprej v višini ramen. Za obojestransko upogibanje zapestja so dlani iztegnjene in prsti skupaj. Ob vdihu dvignemo dlani, tako da prsti gledajo navzgor in dlani naprej. Občutimo, kako se nam napnejo mišice zgornje strani podlakti, na spodnji strani pa se iztegnejo. Ob izdihu zapestja upognemo navzdol, tako da prsti gledajo navzdol in dlani nazaj. Pri tem se skrčijo mišice na spodnji strani, na zgornji strani podlakti pa iztegnejo. V ritmu dihanja dvigamo in spuščamo dlan desetkrat oziroma kolikorkrat nam je udobno. Pri različici te vaje je upogibanje izmenično, tako da je ena dlan dvignjena in druga spuščena. Pri tem lahko dihamo na dva načina. Prvi je, ob vdihu upognemo zapestja navzgor oziroma navzdol, ob izdihu pa so sproščena v sredinskem položaju, to se pravi vodoravno. Pri drugem načinu je pri vdihu dvignjena na primer desna dlan in leva spuščena, ob izdihu pa je dvignjena leva dlan in desna spuščena. Ponovimo petkrat, sprostimo roke v sredinskem položaju in nato zamenjamo roki, tako da je tokrat ob vdihu dvignjena leva dlan, in ponovimo še petkrat. Z izdihom spustimo roke in se sprostimo.
Kroženje s pestmi izvajamo tako, da stisnemo pesti s palcem med prsti. V ritmu dihanja krožimo s stisnjenimi pestmi, tako da so ob vdihu pesti dvignjene, ob izdihu pa spuščene. Naredimo deset krogov v eno smer in deset v drugo oziroma kolikor nam je udobno. Če nam je naporno držati roke iztegnjene, jih lahko pred menjavo smeri za nekaj vdihov in izdihov spustimo in sprostimo in nato nadaljujemo s kroženjem v drugo smer. Pri tej vaji je pomembno, da so roke od zapestja navzgor čim bolj pri miru, torej da jih ne upogibamo v komolcu. Če tega še nikoli nismo počeli, se bomo morali najbrž kar potruditi, da bomo res premikali samo zapestje. Rajši opišimo manjši krog, kot da v želji po čim večjem krogu premikamo celo roko.

3. vaja: Upogibanje komolcev

Vaja 3

Sedimo z zravnanim hrbtom. Roke iztegnemo vstran v višini ramen. Ob vdihu upognemo komolce in položimo konice prstov na ramena. Ob izdihu roke spet iztegnemo. Izvedemo deset ponovitev v ritmu dihanja oziroma kolikor nam je udobno. Vajo izvajamo mehko in sproščeno, da lahko čim bolj iztegnemo mišice na spodnji strani nadlakti ob upogibanju in na zgornji strani ob iztegovanju. Tudi ta vaja krepi mišice ramenskega obroča in hrbta. Izmenično krčenje in iztezanje teh mišic dodatno sprosti ramenski obroč, poglablja dihanje in pomaga proti okroglemu hrbtu. Pazimo, da je glava ves čas v sredinskem položaju. Lahko tudi zavestno iztegujemo vrat.

Novi sporni izsledki uredbe EU o rastlinskem razmnoževalnem materialu

Izhajajoč iz analize vsebine predloga omenjene uredbe ter posvetovanj na nacionalni in mednarodni ravni, v nadaljevanju izpostavljamo nekatere sporne točke uredbe. Obenem podajamo konkretne predloge za njihovo izboljšavo.

Semena

1. Predlog uredbe temelji na harmonizaciji v implementaciji zakonodaje na ravni celotne Evropske unije, s čimer bi se naj dosegli enakomerni pogoji za vse akterje na tem področju na skupnem trgu. V oziru do specifičnih izzivov, s katerimi se srečujemo posamezne države članice EU, je to predvsem nesmiselno in nerazumno. Slovenija ne samo, da nima zadostne pridelave rastlinskega razmnoževalnega materiala (v nadaljevanju RRM) za kmetijsko proizvodnjo, je tudi država, kjer je ta najpomembnejša kmetijska panoga zapostavljena tako na področju nacionalne podpore kot tudi na področju dostopnosti znanj in veščin za pridelavo semenskega in sadilnega materiala. Enačenje slovenskih pridelovalcev RRM in/ali podjetij s tujimi, le te postavlja v veliko prednost. Ob tem je usklajevanje plačil pristojbin za registracijo sort na ravni celotne EU nesprejemljivo. Predlog uredbe bi moral iti v smer, da se koncentracija trga s semeni razbije in ne dodatno spodbuja (razlaga: 74 % trga s semeni obvladuje 10 semenarskih podjetij; FAO).

2. Predlog uredbe še vedno temelji na obvezni registraciji sort. To velja tudi za stare sorte (tj. ohranjevalne in vrtičkarske sorte), za katere sicer ni potrebna uradna registracija, temveč neuraden opis sorte, ki ga lahko pripravijo znanstvene ali izobraževalne institucije ter nevladne organizacije na področju ohranjanja agrobiodiverzitete. Na podlagi tega opisa je sorta vključena v nacionalni (in evropski) register sort. Ta določba izvzema fizične osebe in prelaga breme pristojnih organov na organizacije in institucije, katerih delovanje ni podprto s strani vladnih organov. Kot podpora inovativnosti, ki jo spodbuja ta uredba, ter na podlagi teh določil, je potrebno sorazmerno porazdeliti obremenitve in državno podporo pri izvajanju teh aktivnosti na vse omenjene akterje, še posebej ker so plačila pristojbin za registracijo sort z uradno priznanim opisom, oproščena samo mikropodjetja. Ob tem se pojavlja jasna zahteva po smernicah za pripravo in izvajanje neuradnega opisa sort s strani pristojnih organov.

3. Uredba predvideva člene za strožje zahteve za RRM nekaterih rastlinskih vrst in rodov (tj. rodovi in vrste s seznama), ki imajo večji gospodarski, zdravstveni ali okoljski pomen. Ne samo, da se s tem izvaja selekcija in favoriziranje nekaterih rastlinskih vrst (tj. krčenje agrobiodiverzitete), temveč se hkrati spodbuja koncentracija pridelave RRM na manjše število pridelovalcev in/ali podjetij in dopušča mahinacije v primeru posebnih okoliščin ali začasnih težav z dobavo RRM.

4. Predlog podelitve pooblastil Komisiji, ki jih predlog te uredbe predvideva za sprejetje sekundarnih aktov, je brez konsenza in strinjanja širše javnosti nesprejemljiv.

5. Predlog uredbe je na več mestih kontradiktoren in nejasen ter omogoča različne interpretacije. S tem se popolnoma izgubi bistvo priprave združene zakonodaje (tj. jasnost in zagotavljanje enakih pogojev). Potrebno je natančno opredeliti pojem heterogen material in s tem povezane izjeme.

Delovna skupina*, ki je pripravila razširjen dokument z izsledki pregleda predloga uredbe, je 27. maja 2013 le-tega posredovala tudi na naslove pristojnih organov in njihovih predstavnikov. Glede na povabilo Ministrstva za kmetijstvo in okolje, da se do 28. maja oddajo predlogi in nejasnosti glede vsebine uredbe, je bilo pričakovati, da se bodo na poslano tudi odzvali. Do danes iz njihove strani odgovora še nismo prejeli. Namesto tega nas je pretresla informacija, da obravnave uredbe v Bruslju že potekajo, pri čemer sodelujejo tudi predstavniki slovenskega Ministrstva za kmetijstvo. Strokovnjaki na področju agro-biodiverzitete kot predstavniki civilne družbe zato od Ministrstva za kmetijstvo in okolje zahtevamo, da javno opredeli, kakšno je njihovo stališče in zakaj se bodo kot glasniki naše države zavzemali, saj zaenkrat to ostaja neznanka. Glede na ves trud, ki ga številne nevladne organizacije in posamezniki vlagamo v izboljšanje uredbe, bi se namreč izigravanju na nacionalnem nivoju morali izogniti.

*Varuhi semen, Društvo za ohranjanje biotske pestrosti kulturnih rastlin, Biotehniški center Naklo, Pravno informacijski center nevladnih organizacij

Vir: Varuhi semen

Recept: Humus – okusen namaz iz čičerike

Humus je tradicionalna orientalska jed, ki prihaja iz Egipta, vendar je prisotna tudi v Turčiji, Maroku in ostalih deželah severne Afrike ter v vseh državah na Bližnjem vzhodu.

V receptu za humus se uporablja tahini, vendar pri uporabi le-tega obstajata dva tabora. Nekateri imajo radi močan okus, drugi pa ga naredijo kar brez tahinija. Meni sta všeč obe različici, sicer pa najboljši humusi na tržišču vedno uporabljajo tahini, vendar je prav, da si ga vsak pripravi po svojem okusu.

Kaj je humus?

Humus je tradicionalna bližnjevzhodna jed, ki se pogosto uporablja kot namaz, pomaka ali priloga. Osnovne sestavine so čičerika, tahini (sezamova pasta), limonin sok, česen in oljčno olje. Te sestavine se zmešajo v gladko in kremasto pasto, ki je bogata z okusom in hranili.

Humus je znan po svoji vsestranskosti, saj ga lahko uporabljamo kot zdrav prigrizek, dodatek k jedem ali kot del glavne jedi. Poleg tega je humus primeren za vegetarijance in vegane ter je brez glutena, zaradi česar je primeren za ljudi z različnimi prehranskimi omejitvami.

Recept za humus

Recept za Humus

Kako narediti humus​? Recept za humus je resnično preprost in vam bo vzel le nekaj minut. Vse kar morate storiti je, da vse sestavine v pravilnem vrstnem redu dodajate v mešalnik. Tahini in limonin sok gresta v mešalnik prva in preden dodate karkoli drugega v mešalnik, ga vklopite in pustite kakšno minuto, da se sestavini dobro spojita. Potem dodate ostale sestavine.

Sestavine (za 4 do 6 oseb):

  • 200 g kuhane čičerke,
  • 1 dl vode, v kateri se je čičerka kuhala,
  • 2 žlici tahinija (pasta iz sezama),
  • 1-2 stroka česna,
  • 0,5 dl oljčnega olja,
  • peteršilj (drobno sesekljan),
  • 2-3 žlice limoninega soka,
  • 1 žlica mlete rdeče paprike (za posip),
  • sol,
  • poper (po želji).

Priprava:
Čičerko najprej namakajte v vodi, najbolje čez noč. Nato jo od 45 do 50 minut kuhajte v nesoljeni vodi ter ohladite. Če nimate tahinija, ga pripravite sami: 2 žlici sezama popražite v ponvi, da dobi rahlo zlato barvo, nato pa ga z malo olja zmiksajte v pasto.

Tahiniju dodajte ohlajeno čičerko, česen, oljčno olje, peteršilj, limonin sok, sol, po želji tudi poper in vse sestavine zmešajte z mešalnikom. Po potrebi dodajte malo vode, v kateri se je kuhala čičerka. Mešajte toliko časa, dokler ne bo masa postala gladka in enotna.

Preden humus postrežete, ga potresite z mleto rdečo papriko in pokapajte z oljčnim oljem. Po želji ga posujte z arašidi ali grobo narezanimi kakovostnimi črnimi olivami. Hranite ga v hladilniku.

Različice humusa

Humus je izjemno vsestranski, zato lahko osnovnemu receptu dodate različne sestavine za popestritev okusa.

S pečeno papriko

Dodajte eno pečeno rdečo papriko v osnovni recept za humus za sladkast in dimljen okus.

Z avokadom

Dodajte en zrel avokado v osnovni recept za kremasto in bogato različico.

Pekoča različica

Dodajte eno do dve žlički čilija ali v osnovni recept za pekoč okus.

Humus

Uporaba humusa v kuhinji

Humus je okusna jed, ki jo lahko uporabljate na različne načine.

Namaz

Uporabite humus kot namaz na kruhu, toastu ali krekerjih za okusen in hranilen prigrizek. Uporabite tudi kot polnjenje za sendviče, tortilje ali zavitke za dodaten okus in hranilno vrednost.

Pomaka

Postrezite ga kot pomako s svežo zelenjavo, kot so korenje, paprika, kumare in zelena.

Priloga

Uporabite ga kot prilogo k glavnim jedem, kot so pečeno meso, ribe ali zelenjava.

Vir vlaknin, beljakovin in zdravih maščob

Humus je, še posebej za vegetariance, ki jim včasih le-teh primanjkuje, tudi odličen vir vlaknin, beljakovin in zdravih maščob. Čičerika je glavna sestavina humusa. Vlaknine v čičeriki znižujejo holesterol. Ker so vlaknine nasitne, prav tako pomaga zmanjšati apetit, kar koristi tistim, ki poskušajo izgubiti telesno težo. Prehrana bogata z vlakninami je znana po tem, da zmanjšuje tveganje za nastanek kardiovaskularnih bolezni in odvečnega holesterola, ki se nabira na stenah ožilja. Vlaknine prav tako pomagajo ohranjati zdravo črevesno floro.

Humus lahko pomaga zmanjšati tveganje za sladkorno bolezen

Sladkorno bolezen tipa 2 lahko pomagate preprečiti, če jeste veliko vlaknin. Ker je vir kompleksnih ogljikovih hidratov, njihova prebava traja dlje, kar prepreči, da bi se krvni sladkor naenkrat in na hitro povzpel.

Bogat vir železa

Ker je čičerika ena redkih vrst zelenjave, ki vsebuje velike količine železa, lahko pomaga pri slabokrvnosti. Skodelica čičerike vsebuje kar 25 odstotkov priporočenega dnevnega vnosa železa. Stročnice vsebujejo tudi vitamin C, ki pomaga, da je absorpcija železa bolj učinkovita.

Znižuje holesterol

Čičerika vsebuje antioksidant izoflavon, ki lahko zniža raven holesterola, če ga redno uživamo. Ker humus stabilizira tudi krvni sladkor, je vsebnost inzulina v jetrih nižja, s čimer se zmanjša proizvodnja holesterola v jetrih. Ne jejte ga z belim kruhom, saj bo ta povzročil hiter skok krvnega sladkorja in tako izničil učinek.

Pomaga pri preprečevanju kardiovaskularnih bolezni in strjevanja krvi

Čičerika vsebuje vitamina E in K, ki lahko pripomoreta k zmanjšanju tveganja za nastanek krvnih strdkov. Vitamin K ima v telesu funkcijo aktivacije beljakovin, ki so potrebne za normalno strjevanje krvi, pospešuje mineralizacijo kosti in regulira delitev celic.

Dieta proti staranju

Želite upočasniti proces staranja in si podaljšati življenjsko dobo? Osnova te diete je seznam izdelkov, katerih vnos najbolj pomaga k upočasnitvi staranja celic in seveda boljšemu delovanju celotnega organizma. Bistvo je, da se zmanjša vnos energijske vrednosti za 30 odstotkov od običajnega vnosa ter da se uporabljajo živila, ki prispevajo k ohranjanju vitalnih funkcij telesa, kot so denimo takšna, bogata z minerali in vitamini. S to dieto si lahko izboljšate splošno zdravje, preprečite (ali nadzorujete) nastanek sladkorne bolezni, bolezni srca in ožilja, Parkinsonove in Alzheimerjeve bolezni.

Dieta proti staranju

Staranje je vzrok za nenehno skrb pri številnih ljudeh (predvsem žensk), ki se težko soočijo z realnostjo, toda je treba razumeti, da gre za naravni proces. Vendar ni vse tako črno. Pravilno uravnotežena prehrana in uživanje nekaterih živil sta ključnega pomena za mladost! V nadaljevanju vam predstavljamo seznam živil, ki so sestavni del diete proti staranju – pomagala vam bodo pri iskanju dolge mladosti in vitalnosti.

Omega-3 maščobne kisline proti gubam in vnetjem

V to skupino živil sodijo postrvi, losos, mandlji, sardine, tuna, sled … Ribe vsebujejo omega-3 in omega-6 maščobne kisline. Te kisline zmanjšujejo razvoj različnih vnetnih procesov v telesu, ki vodijo k zamašitvi kožnih por, aknam in prezgodnjem nastanku gub.

Orehi

Vsak dan si privoščite nekaj orehov. Le-ti namreč vsebujejo visoke količine antioksidantov, vitamina E in nenasičenih maščobnih kislin.

Zeleni čaj

Zeleni čaj ima sloves preverjenega ‘čudodelneža’, ko gre za preprečevanje bolezni in ohranjanje mladostnega videza.Vsak dan popijte dve skodelici tega zdravega napitka.

Dieta

Oljčno olje

Oljčno olje je zelo koristno za spomin. Olive vsebujejo mononenasičene maščobe in vitamin E, ki znižujejo raven slabega holesterola in povečajo raven dobrega holesterola.

Sadje in zelenjava

Na dan zaužijte od 500 do 1000 gramov svežega sadja in zelenjave. Izberite sadje in zelenjavo različnih vrst in barv. Vsak dan pojejte veliko porcijo sveže sezonske solate. Sadje in zelenjava vsebujeta visoke količine vitaminov in mineralov, ki upočasnijo proces staranja.

Pijte dovolj tekočine

Pri tem se odločite za vodo ali zeleni čaj (nesladkan) ter zmanjšajte vnos sladkanih pijač in kave. V večernih urah popijte skodelico kamiličnega čaja – pripomogel bo k lažji sprostitvi.

Beljakovine

Vsak dan zaužijte 150 gramov hrane, bogate z beljakovinami (kvinoja, tofu, sejtan, stročnice, oreščki …). Če ste telesno bolj dejavni oziroma veliko vadite, boste potrebovali več beljakovin – od 1,2 do 1,5 gramov beljakovin na kilogram telesne teže na dan.

Ali veste, da kamilica preprečuje raka?

Redno uživanje kamiličnega čaja lahko prepreči nastanek raka ter olajša njegovo zdravljenje, pravijo ameriški raziskovalci. V kamiličnem čaju se nahaja spojina, imenovana apigenin, ki onemogoča delovanje rakavih celic. Znanstveniki iz državne univerze v Ohiu (ZDA) so ugotovili, da bi apigenin lahko onemogočil sposobnost celic raka dojke, da bi živele dlje kot normalne celice, preprečil njihovo širjenje in jih naredil bolj dovzetne za terapije z zdravili.

Kamilica

Apigenin ima tudi protivnetni učinek in odpravlja abnormalnosti v ribonukleinski kislini; napake v slednji so odgovorne za nastanek 80 odstotkov vrst rakavih obolenj.

Molekularna genetikičarka prof. Andrea Doseff iz državne univerze v Ohiu je dejala: »Vemo, da moramo jesti zdravo, vendar v večini primerov ne vemo natančno, zakaj je nekaj zdravo oz. kako vpliva na telo. Tukaj vidimo, da omenjena spojina deluje ugodno na beljakovine v telesu. Prepričani smo, da ima lahko to delovanje izjemen pomen za razvoj kliničnih protirakavih preventivnih strategij.«

Zanimiva ugotovitev raziskovalcev je, da apigenin deluje na približno 160 beljakovin v človeškem telesu. Za primerjavo: v študiji, objavljeni v Proceedings of the National Academy of Sciences, navajajo, da so zdravila, ki jih proizvaja farmacevtska industrija, usmerjena na eno samo molekulo.

Kamilični čaj, peteršilj in zelena so najboljši viri apigenin, vendar je to spojino mogoče najti v različnih vrstah sadja in zelenjave, ki so pogosti v sredozemski prehrani.