Vabljeni na kulinarično delavnico, kjer bomo kuhali domače marmelade brez dodatka sladkorja. Jagode že zorijo, kmalu jim bodo sledile borovnice, maline, robide, ribez, jaboka, kosmulje …
Za boljši okus in trajnost bomo uporabili začimbe, ki odigrajo tudi pomembno vlogo pri znižanju glikemičnega indeksa. Želimo, da bodo naše marmelade šle v slast tudi tistim, ki so na zelo strogih dietah. Pripravili bomo tri različne marmelade, ki jih boste potem tudi odnesli domov. Na koncu bomo pripravili še sladico, kjer bomo našo marmelado uporabili. Morda bodo to palačinke ali biskvit – torta, prepustimo se navdihu!
Delavnico bomo izvedli dne: 13.06.2013 ob 16.00 uri v prostorih Rajske jablane, Spodnji Rudnik II/33 Ljubljana.
Prijavite se lahko na naslov: [email protected]
Ali po telefonu: 031 506 801
Cena tečaja je 20,00 eur, ki jih plačate neposredno na tečaju.
Poletje ponuja mnoge zaklade, uporabimo jih in pomagajmo ohraniti naravo.
V mešalec damo najprej zamrznjeno sadje in ga mešamo, dokler se ne začne spreminjati v kašo. Nato počasi dolivamo sladilo, smetano in začimbe. Takoj postrežemo v skodelicah. Po želji dodamo še kakšen svež sadež ali stepeno smetano.
Za tak sladoled lahko uporabimo katero koli jagodičevje. Ko bodo zrele breskve, češnje, marelice in slive, jih izkoščičimo, narežemo na manjše koščke in zamrznemo za sladoled. Odlična začimba za sladoled je lupinica neškropljenih limon ali pomaranč, sveži listi mete in melise.
Znano je že, da sončenje, kajenje in nezadostno uživanje sadja negativno vplivajo na naš videz, zdaj pa so znanstveniki dokazali, kako močan je njihov vpliv in za koliko let nas postara neurejen način življenja.
Študija, v katerih je sodelovalo 585 žensk iz Velike Britanije, Kitajske in Španije je razkrila, kateri so največji povzročitelji pospešenega staranja kože. Raziskovalci so ugotovili, da ti negativni dejavniki vplivajo na vsako vrsto kože, ne glede na tip ali barvo polti. Sončenje, kajenje, nezadostno uživanje sadja in neustrezna nega telesa lahko kožo postarajo za kar deset let, so zapisali v britanskem časniku v Daily Mail. Dr. Andrew Mayes, vodja študije, pojasnjuje: »Znano je, da videz za več kot 50 odstotkov genetsko pogojen, vendar ni bilo znano, koliko nanj vpliva način življenja.«
Raziskava je sicer trajala osem let. V Veliki Britaniji so sodelovale ženske, stare od 45 do 75 let, v Španiji ženske, stare od 30 do 70 let, na Kitajskem pa ženske od 25. do 70. leta starosti. Anketiranke so odgovarjale na vprašanja o svojem življenjskem slogu: ali kadijo, kako pogosto se sončijo, ali redno uživajo zadje, kako negujejo svoje telo, ali redno skrbijo za ustno higieno ipd. Prav tako so posneli fotografije ob začetku raziskave in primerjali, kako so bile videti prej ter ali so videti starejše, kot dejansko so. Rezultati so pokazali, da so ženske z nezdravim življenjskim slogom videti za 10,4 let starejše od tistih, ki skrbijo za svoje zdravje. Raziskovalci sklepajo, da je za mladosten videz najpomembnejši način življenja brez kajenja, nezdrave prehrane in drugih navad, ki ogrožajo zdravje in pospešujejo staranje.
Če vam zmanjkuje časa za manikiro, si jo privoščite vsaj, ko pripravljate kosilo z rižem.
Skuhajte ga v nekaj več vode, ki jo odcedite, zatem pa v mlačno za deset minut namočite roke. V rižu so kemične snovi, nadvse podobne naravnemu ceramidu iz kože, ki jo obnavlja. Dokazano je še, da riž spodbuja nastajanje kolagena, ki kožo napenja. Sedaj nam je končno jasno, zakaj Azijke izgledajo večno mlade. Pomagata tudi limona in avokado. Še zlasti deli telesa, ki so nagnjeni k nastajanju trde kože, kot so komolci in kolena, zahtevajo nekoliko intenzivnejše luščenje.
Da bi ohranili kožo na komolcih in kolenih mehkejšo in nežnejšo, pa si lahko pomagamo z avokadom in limono. Avokado prepolovite in postrgajte večino mesa, da ostane le lupina. Notranjost poškropite z nekaj kapljic limoninega soka ter lupino za petnajst minut vtrite v komolce in kolena. Nato kožo splaknite z mlačno vodo. Za odstranitev otrdele kože na komolcih ali podplatih lahko iztisnemo tudi nekaj pomarančnega soka na krožnik, dodamo žlico cimeta v prahu, premešamo in si s pripravljeno zmesjo zmasiramo predele s trdo in izsušeno kožo. Sadne kisline bodo pomagale odstraniti odmrle poroženele celice, cimet pa na teh področjih stimulira prekrvavitev in tako pospeši obnovo.
Kopel z ovsenimi kosmiči pomaga celiti izpuščaje ter pomirja suho, srbečo kožo.
Potrebujemo:
300 g ovsenih kosmičev,
petnajst kapljic sivkinega ali kamiličnega esenčnega olja.
V kavnem mlinčku zmeljite ovsene kosmiče in jih stresite v kad s toplo vodo. Dodajte sivkino ali kamilično esenčno olje. Za dvajset minut lezite v kopel ter telo nežno obrišite, ne da bi ga izmili.
Pomembno je, da preventivno poskrbimo za svoje zdravje, da ohranjamo dobro kondicijo in zmogljivost telesa ter dolgoročno poskrbimo za funkcionalnost in zdravje celic. Pri zaščiti celic so ključnega pomena naravni antioksidanti.
Antioksidanti so snovi, ki ščitijo telo pred negativnimi učinki delovanja prostih radikalov. Gre za vitamine in flavonoide, ki varujejo celice pred prostimi radikali in delovanje le-teh preprečijo ali upočasnijo. Prosti radikali pospešujejo propadanje celic in pospešujejo staranje ter starostne bolezni in težave. V lažjih oblikah lahko pospešujejo staranje kože, povzročijo upad elastičnosti, propad strukture kože, slabijo imunski sistem ali zmanjšujejo telesno sposobnost. V hujših oblikah pa lahko celo povečajo tveganje rakastih obolenj. Antioksidanti delujejo tako, da se hitro vežejo na proste radikale in tako preprečijo, da bi se nanje vezali kisik ali druge škodljive snovi. Največ antioksidantov lahko telesu ponudite z zdravo in uravnoteženo prehrano, koristno pa je, da jih vsebujejo tudi kozmetični preparati.
Antioksidanti za mladost in zdravje
Zdrava prehrana je tista, ki je bogata z antioksidanti, saj ti preprečujejo škodljivo delovanje prostih radikalov, ki smo jim podvrženi vsak dan. Antioksidanti v korenju, papriki, pekočih feferonih, čiliju, paradižnikih, lubenici, špinači, blitvi, kolerabi, melonah, bučkah, jajčevcih, rdeči čebuli, …
Buča je sladkastega okusa, zato potrebuje dodatek grenkega in kislega, da bi do izraza prišla vsa njena odličnost. Je prava zakladnica vitaminov in zato živilo, ki sodi na naše zimske jedilnike.
Čas priprave: 30 min
Posebni pripomočki
palični ali stoječi kuhinjski mešalnik
Sestavine za 4 osebe:
1 velika čebula
približno 800–1000 g buče
1 jušna žlica oljčnega olja
1 strok česna, drobno nasekljan
vroča zelenjavna jušna osnova ali voda
nekaj vejic timijana
sol
kajenski poper
Za dekoracijo:
1 bučka
1 mala pest rukole
1 čajna žlička oljčnega olja
sol in sveže mleti poper
balzamični kis
Priprava:
Olupljeno čebulo drobno narežemo.
Bučo olupimo, ji odstranimo semena in nitke, na katerih so pritrjena semena, jo dobro operemo in narežemo na kocke.
V globoki posodi segrejemo olje, na njem na hitro prepražimo čebulo in nato še bučo.
Začinimo s česnom in mešamo, da česen nežno zadiši.
Zalijemo z vročo tekočino tako, da prekrijemo kose buče. S tekočino ne pretiravamo, da bo juha lepo gosta.
Dodamo timijan in kuhamo na zmernem ognju 15 minut oziroma toliko, da se buča zmehča.
Posolimo, dodamo kajenski poper, premešamo in odstavimo z ognja. Iz juhe odstranimo timijanove vejice.
Za dekoracijo bučko razrežemo na male kockice, rukolo pa drobno nasekljamo.
V ponvi segrejemo oljčno olje, na njem na hitro opražimo bučkine kockice. Posolimo, popopramo in dodamo rukolo.
Juho gladko zmeljemo s paličnim ali drugim mešalnikom jo nadevamo na krožnike in na sredino vsakega krožnika stresemo žlico bučk z rukolo. Dodamo še kapljico balzamičnega kisa.
Verjetno ga ni Slovenca, ki se ne bi kdaj v življenju srečal s klopom, s tem malim nadležnežem, ki nam sesa kri. V zadnjih letih je slišati tudi vse več o zelo nevarnih boleznih, kot sta recimo lymska borelioza in klopni meningoencefalitis, ki ju te živali prenašajo, tako se jih ljudje vedno bolj bojimo. Preden se odpravimo v gozd se primerno zaščitimo, po vrnitvi domov pa natančno preglejmo telesa in marsikakšna skrb nam bo prihranjena.
Borelioza in meningoencefalitis
Klopi so najbolj aktivni v zmerno toplih in vlažnih mesecih, potem zanje postane prevroče in presuho, aktivni so le tisti del dneva, ko se ozračje nekoliko shladi. V Sloveniji so prenašalci predvsem dveh nevarnih bolezni, kot že rečeno – lymske borelioze in klopnega meningoencefalitisa. Zdravniki vsako leto opažajo več prijavljenih primerov borelioze, a je mogoče, da zaradi doslednejšega prijavljanja in boljše ozaveščenosti. Je pa število obolelih za eno ali drugo boleznijo odvisno tudi od vremenskih razmer.
Pred odhodom v gozd in doma
Vsem, ki delajo v gozdovih, se veliko zadržujejo v naravi ali imajo klopa pogosto, zdravniki svetujejo cepljenje proti klopnemu meningoencefalitistu. Medtem ko cepiva za lymsko boreliozo še nimamo. Klope bomo prej opazili, če se bomo pred odhodom v gozd oblekli v svetla oblačila iz gladkega materiala, ki jim bo otežil oprijemanje. Izberimo raje oblačila z dolgimi rokavi, dolge hlače, zaprte čevlje in nataknimo nogavice. Za nezaščitene dele telesa uporabimo repelente (lahko uporabite naravne repelente), a se zaščita zmanjša, če je zelo vroče, se zelo znojimo ali če močno piha veter. Ker se klopi zadržujejo pretežno v podrasti, je dobro, da se držimo uhojenih poti in tudi med hojo se vsake toliko poglejmo hlače. Po prihodu domov temeljito preglejmo telo, stuširajmo in prečešimo lase. Klopi namreč lahko porabijo kar nekaj časa, preden najdejo mesto prisesa. Oblačila, ki smo jih imeli na sebi v gozdu je najbolje kar takoj oprati. Če klopa opazimo na telesu, ga je seveda treba čim prej odstraniti. Mesto vboda razkužimo in ga še nekaj dni opazujmo. Če se začne po približno desetih dneh pojavljati rdeč madež, je to znak, da smo okuženi in moramo čim prej poiskati zdravniško pomoč. Zdravljenje borelioze z antibiotiki je v zgodnji fazi bolezni namreč najbolj uspešno.
Bela mrtva kopriva (Lamium album) je zelo razširjen plevel na neobdelanih tleh, ob robovih cest in med živimi mejami. A tak plevel je lahko koristen. Rastlini namreč pripisujejo protivnetne lastnosti, ki naj bi nam pomagale v boju proti številnim težavam zunaj in znotraj telesa.
Raste po vsej Evropi (razen v toplejšem podnebju sredozemskih držav) in torej tudi po vsej Sloveniji. Iz podzemne plazeče korenike poganjajo votla, četveroroba stebla, ki zrastejo do 60 centimetrov in imajo nazobčane srčaste liste. Vsi deli rastline so pokriti z drobnimi dlačicami, ki v nasprotju z veliko koprivo (Urtica dioica) ne pečejo. Spomladi se ob vretencih, kjer se listi stikajo s steblom, pojavijo šopi belih, dvoustnatih cvetov.
Belo mrtvo koprivo lahko gojimo tudi doma na vrtu. Vzgojimo jo iz semena v odmaknjenem delu vrta ali jo razmnožimo z delitvijo starih rastlin. Sejanje je najuspešnejše takoj, ko seme dozori, torej zgodaj poleti. Z delitvijo jo razmnožujemo zlasti jeseni. Za domačo uporabo lahko naselimo grmiček ali dva bele mrtve koprive ob vrtno ogrado, kompostni kup ali pod okrasni grmiček. Najraje ima vlažna, a dobro odcedna tla in sončno ali rahlo senčno lego. Ta rastlina je bogata paša za čebele, čmrlje in metulje. V vrtu velja za dobrega soseda, saj pospešuje rast vseh zelenjadnic.
Vsi deli bele mrtve koprive so pokriti z drobnimi dlačicami, ki v nasprotju z veliko koprivo ne pečejo.
Nabiramo cvetove
Bela mrtva kopriva vsebuje fenilpropanoidne estre, iridoide, čreslovine, sluzi, saponine, organske kisline in triterpenoide.
V zdravilne namene lahko uporabljamo cvetove. Cvetoče vršičke nabiramo v aprilu in maju. Hitro jih posušimo, da ohranijo svojo barvo. Zaradi precejšne količine sluzi potrebujejo za sušenje razmeroma veliko časa. Hranimo jih v dobro zaprtih, temnih posodah, da se ne ovlažijo in ne porjavijo. Suha droga ima rahel vonj po medu in je v ustih sluznata.
Iz cvetov bele mrtve koprive lahko pripravljamo poparke, tinkture in praške. Za kopeli uporabljamo kar celo cvetočo zel s koreninami vred.
‘Zdravilna juhica’
Bela mrtva kopriva je dobrodošla popestritev tudi v kuhinji. Poznavalci ‘užitne pokrajine’ jo prištevajo med zelišča, s katerimi je mogoče pripraviti prikuho ali juhe. Največkrat jo uporabijo v mešanici z drugimi divjimi zelišči. Zelo mlade liste včasih dodajajo solatam, saj pozneje dobijo manj prijeten okus. Ravno tako lahko spomladi mlade liste mešamo med špinačo. Mladi listi bele mrtve koprive vsebujejo veliko vitamina A in rudnin. Cvetove, ki imajo rahlo sladkast okus, lahko uporabimo za dekoracijo na sladoledih, sadnih kupah, pecivu in podobno. Za vnetja znotraj in zunaj
Bela mrtva kopriva blaži vnetja (je antiflogistik in adstringens). Protivnetno učinkovitost raziskovalci pripisujejo triterpenoidom, ki jih vsebuje. Uporabljajo jo za lajšanje številnih težav.
Že od nekdaj jo uporabljajo proti premočnim menstruacijam, krvavitvam po porodu in izcedku iz nožnice (belemu toku). Tudi v homeopatiji iz nje izdelujejo pripravke, s katerimi urejajo težave z izločali, belim tokom in z neredno menstruacijo.
Uspešno naj bi odpirala zamašene sinuse in dihalne poti.
Priporočajo jo za zniževanje visokega krvnega tlaka, za lajšanje hemoroidov in proti krčnim žilam.
Pomagala naj bi pri prebavnih motnjah, kot so driska, napenjanje, vnetje želodčne sluznice, občutek napetosti in podobno.
Pripravki za zunanjo uporabo iz bele mrtve koprive pomagajo pri srbečem lasišču in prhljaju ter drugih vnetjih kože in sluznic.
Belo mrtvo koprivo uporabljajo proti nespečnosti in razdraženosti.
Številni zdravilci poudarjajo njen pomen pri lajšanju težav s povečano prostato, ki je pogosta tegoba starejših moških.
Cvetoče vršičke nabiramo v aprilu in maju.
Kdaj, koliko in kaj
Pri ginekoloških in uroloških težavah, proti driski ter nespečnosti jemljemo poparek, tinkturo ali prašek na osnovi bele mrtve koprive. Pri katarjih dihal uživamo prevretek oslajen z medom. Poparek ali prevretek, ki ga pijemo pred spanjem, deluje pomirjujoče. Tudi pri splošni razdraženosti naj bi popili po dve skodelici z medom sladkanega poparka ali prevretka (po majhnih požirkih) čez dan. Pri menstrualnih težavah prav tako priporočajo prevretek, ki ga pijemo dalj časa.
Proti vnetju kože ali sluznic na prizadete predele polagamo obkladke na osnovi bele mrtve koprive. Za spiranje dlesni in za grgranje pri vnetjih v ustni votlini in žrelu uporabimo poparek(kot pri obkladku), ki ga namakamo malo dlje. Pri izcedku iz nožnice (belemu toku) si enkrat ali dvakrat na dan z njim izpiramo nožnico ali pripravimo sedečo kopel. Kopel naj bi sproščala tudi maternične krče in zdravilno vplivala na kožna vnetja.
POPAREK pripravimo tako, da dve žlički posušenih cvetov prelijemo s skodelico vrele vode, namakamo pet minut in precedimo. Osladimo z medom in običajno popijemo tri skodelice na dan.
TINKTURO (1 : 4 v 25-odstotnem alkoholu) uživamo tako, da 20 kapljic nakapamo v kozarec vode in pijemo trikrat na dan.
PRAŠEK jemljemo tako, da vzamemo četrt do pol žličke trikrat na dan s hrano ali vodo.
PREVRETEK pripravimo tako, da damo eno do dve čajni žlički cvetne droge v mrzlo vodo, jo počasi segrejemo do vretja in pustimo, da stoji še pet do deset minut. Pijemo po dve do tri skodelice na dan.
OBKLADEK pripravimo tako, da dve žlički posušenih cvetov stresemo v 100 mililitrov vrele vode in namakamo 10 minut. Vanj namočimo tkanino in obkladek dva- ali trikrat na dan položimo na prizadeto mesto.
SEDEČO KOPEL pripravimo tako, da tri žličke posušenih cvetov stresemo v 500 mililitrov vrele vode, pustimo stati 10 minut, nato precedimo in dodamo vodi v kopeli.
Pri navedeni uporabi neželeni stranski učinki niso znani, vendar pripravkov na osnovi bele mrtve koprive ne uporabljajte, če trpite zaradi črevesne zapore.
Zelišče, smejoče se matere
Prve opise bele mrtve koprive zasledimo v starokitajskih zdravilnih poročilih, kjer jo imenujejo ‘zelišče, smejoče se matere’. Omenjajo jo tudi grški in rimski pisci, medtem ko je podatkov o njeni uporabi v srednjem veku malo. Dokaj razširjeno uporabo v ljudskem zdravilstvu so zagotovo pospešili spisi Sebastiana Kneippa, nemškega duhovnika in zdravilca, ki je belo mrtvo koprivo visoko cenil.
