Bela mrtva kopriva – zdravilna kopriva, ki ne peče

    Bela mrtva kopriva (Lamium album) je zelo razširjen plevel na neobdelanih tleh, ob robovih cest in med živimi mejami. A tak plevel je lahko koristen. Rastlini namreč pripisujejo protivnetne lastnosti, ki naj bi nam pomagale v boju proti številnim težavam zunaj in znotraj telesa.

    Bela kopriva

    Raste po vsej Evropi (razen v toplejšem podnebju sredozemskih držav) in torej tudi po vsej Sloveniji. Iz podzemne plazeče korenike poganjajo votla, četveroroba stebla, ki zrastejo do 60 centimetrov in imajo nazobčane srčaste liste. Vsi deli rastline so pokriti z drobnimi dlačicami, ki v nasprotju z veliko koprivo (Urtica dioica) ne pečejo. Spomladi se ob vretencih, kjer se listi stikajo s steblom, pojavijo šopi belih, dvoustnatih cvetov.

    Belo mrtvo koprivo lahko gojimo tudi doma na vrtu. Vzgojimo jo iz semena v odmaknjenem delu vrta ali jo razmnožimo z delitvijo starih rastlin. Sejanje je najuspešnejše takoj, ko seme dozori, torej zgodaj poleti. Z delitvijo jo razmnožujemo zlasti jeseni. Za domačo uporabo lahko naselimo grmiček ali dva bele mrtve koprive ob vrtno ogrado, kompostni kup ali pod okrasni grmiček. Najraje ima vlažna, a dobro odcedna tla in sončno ali rahlo senčno lego. Ta rastlina je bogata paša za čebele, čmrlje in metulje. V vrtu velja za dobrega soseda, saj pospešuje rast vseh zelenjadnic.

    Bela kopriva
    Vsi deli bele mrtve koprive so pokriti z drobnimi dlačicami, ki v nasprotju z veliko koprivo ne pečejo.

    Nabiramo cvetove

    Bela mrtva kopriva vsebuje fenilpropanoidne estre, iridoide, čreslovine, sluzi, saponine, organske kisline in triterpenoide.

    V zdravilne namene lahko uporabljamo cvetove. Cvetoče vršičke nabiramo v aprilu in maju. Hitro jih posušimo, da ohranijo svojo barvo. Zaradi precejšne količine sluzi potrebujejo za sušenje razmeroma veliko časa. Hranimo jih v dobro zaprtih, temnih posodah, da se ne ovlažijo in ne porjavijo. Suha droga ima rahel vonj po medu in je v ustih sluznata.

    PREBERITE TUDI:  Arnika za celjenje podplutb

    Iz cvetov bele mrtve koprive lahko pripravljamo poparke, tinkture in praške. Za kopeli  uporabljamo kar celo cvetočo zel s koreninami vred.

    ‘Zdravilna juhica’

    Bela mrtva kopriva je dobrodošla popestritev tudi v kuhinji. Poznavalci ‘užitne pokrajine’ jo prištevajo med zelišča, s katerimi je mogoče pripraviti prikuho ali juhe. Največkrat jo uporabijo v mešanici z drugimi divjimi zelišči. Zelo mlade liste včasih dodajajo solatam, saj pozneje dobijo manj prijeten okus. Ravno tako lahko spomladi mlade liste mešamo med špinačo. Mladi listi bele mrtve koprive vsebujejo veliko vitamina A in rudnin. Cvetove, ki imajo rahlo sladkast okus, lahko uporabimo za dekoracijo na sladoledih, sadnih kupah, pecivu in podobno.
    Za vnetja znotraj in zunaj

    Bela mrtva kopriva blaži vnetja (je antiflogistik in adstringens). Protivnetno učinkovitost raziskovalci pripisujejo triterpenoidom, ki jih vsebuje. Uporabljajo jo za lajšanje številnih težav.

    • Že od nekdaj jo uporabljajo proti premočnim menstruacijam, krvavitvam po porodu in izcedku iz nožnice (belemu toku). Tudi v homeopatiji iz nje izdelujejo pripravke, s katerimi urejajo težave z izločali, belim tokom in z neredno menstruacijo.
    • Uspešno naj bi odpirala zamašene sinuse in dihalne poti.
    • Priporočajo jo za zniževanje visokega krvnega tlaka, za lajšanje hemoroidov in proti krčnim žilam.
    • Pomagala naj bi pri prebavnih motnjah, kot so driska, napenjanje, vnetje želodčne sluznice, občutek napetosti in podobno.
    • Pripravki za zunanjo uporabo iz bele mrtve koprive pomagajo pri srbečem lasišču in prhljaju ter drugih vnetjih kože in sluznic.
    • Belo mrtvo koprivo uporabljajo proti nespečnosti in razdraženosti.
    • Številni zdravilci poudarjajo njen pomen pri lajšanju težav s povečano prostato, ki je pogosta tegoba starejših moških.
    Čaj iz bele koprive
    Cvetoče vršičke nabiramo v aprilu in maju.

    Kdaj, koliko in kaj

    Pri ginekoloških in uroloških težavah, proti driski ter nespečnosti jemljemo poparek, tinkturo ali prašek na osnovi bele mrtve koprive. Pri katarjih dihal uživamo prevretek oslajen z medom. Poparek ali prevretek, ki ga pijemo pred spanjem, deluje pomirjujoče. Tudi pri splošni razdraženosti naj bi popili po dve skodelici z medom sladkanega poparka ali prevretka  (po majhnih požirkih) čez dan. Pri menstrualnih težavah prav tako priporočajo prevretek, ki ga pijemo dalj časa.

    PREBERITE TUDI:  Zakaj orhideji odpadajo popki?

    Proti vnetju kože ali sluznic na prizadete predele polagamo obkladke na osnovi bele mrtve koprive. Za spiranje dlesni in za grgranje pri vnetjih v ustni votlini in žrelu uporabimo poparek(kot pri obkladku), ki ga namakamo malo dlje. Pri izcedku iz nožnice (belemu toku) si enkrat ali dvakrat na dan z njim izpiramo nožnico ali pripravimo sedečo kopel. Kopel naj bi sproščala tudi maternične krče in zdravilno vplivala na kožna vnetja.

    POPAREK pripravimo tako, da dve žlički posušenih cvetov prelijemo s skodelico vrele vode, namakamo pet minut in precedimo. Osladimo z medom in običajno popijemo tri skodelice na dan.

    TINKTURO (1 : 4 v 25-odstotnem alkoholu) uživamo tako, da 20 kapljic nakapamo v kozarec vode in pijemo trikrat na dan.

    PRAŠEK jemljemo tako, da vzamemo četrt do pol žličke trikrat na dan s hrano ali vodo.

    PREVRETEK pripravimo tako, da damo eno do dve čajni žlički cvetne droge v mrzlo vodo, jo počasi segrejemo do vretja in pustimo, da stoji še pet do deset minut. Pijemo po dve do tri skodelice na dan.

    OBKLADEK pripravimo tako, da dve žlički posušenih cvetov stresemo v 100 mililitrov vrele vode in namakamo 10 minut. Vanj namočimo tkanino in obkladek dva- ali trikrat na dan položimo na prizadeto mesto.

    SEDEČO KOPEL pripravimo tako, da tri žličke posušenih cvetov stresemo v 500 mililitrov vrele vode, pustimo stati 10 minut, nato precedimo in dodamo vodi v kopeli.

    Pri navedeni uporabi neželeni stranski učinki niso znani, vendar pripravkov na osnovi bele mrtve koprive ne uporabljajte, če trpite zaradi črevesne zapore.

    Zelišče, smejoče se matere

    Prve opise bele mrtve koprive zasledimo v starokitajskih zdravilnih poročilih, kjer jo imenujejo ‘zelišče, smejoče se matere’. Omenjajo jo tudi grški in rimski pisci, medtem ko je  podatkov o njeni uporabi v srednjem veku  malo. Dokaj razširjeno uporabo v ljudskem zdravilstvu so zagotovo pospešili spisi Sebastiana Kneippa, nemškega duhovnika in zdravilca, ki je belo mrtvo koprivo visoko cenil.

    PREBERITE TUDI:  Z zelišči nad menopavzo

    Preberite si tudi članek o navadni koprivi in njeni uporabi.

    Povejte svoje mnenje - kometirajte