Zrak v notranjih prostorih vam lahko naredi več škode kot tisti zunaj, pa čeprav ja ta lahko onesnažen, so ugotovili v neodvisni raziskavi v Veliki Britaniji. Človeku lahko škoduje veliko stvari, ki jih imamo v gospodinjstvu: odišavljeni osvežilci zraka, detergenti za pomivanje posode, druga čistila, barve, preproge (in tkanine na splošno) ter morda celo najljubši naslonjač.
Respiratorna in dermatološka obolenja zaradi zraka
Gre torej za predmete, ki v zrak sproščajo različne alergene, s tem pa lahko škodujejo našemu zdravju. V raziskavi so preučevali kakovost zraka v zaprtih prostorih 112 stanovanj po različnih delih Velike Britanije in ugotovili, da je slaba kakovost zraka v bivalnih prostorih lahko vzrok za respiratorne in dermatološke težave, kot so astma in alergije. V vsakem stanovanju so analizirali stopnjo hlapljivih organskih spojin v zraku, rezultati pa so pokazali, da je bilo preveč takšnih snovi v zraku v kar 91 odstotkih analiziranih domov. Ob normalni ravni teh snovi v zraku niti občutljivi ljudje ne čutijo zdravstvenih težav, so poudarili strokovnjaki.
Med težavami, ki nastajajo zaradi onesnaženega zraka v stanovanjih, so najpogosteje kašljanje, kihanje, solzne oči, občutek utrujenosti, vrtoglavica in glavobol. Te zdravstvene težave se po navadi povečajo v zimskem času, ko je hladnejše, mi pa več časa preživimo za zaprtimi vrati, kjer se nabira tudi več vlage.
Nevarna je tudi plesen
Omenjene težave se pogosteje pojavljajo tudi v slabo prezračenih prostorih, kjer se vlaga kondenzira, zaradi tega pa se lahko razvije tudi plesen. Tudi ta v ozračje spušča majhne delce, ki lahko, ko pridejo v stik s kožo in nosno sluznico, povzročijo rinitis, srbeče oči in spodbudijo celo astmo. Več o plesni in kako se je znebimo si preberite tukaj.
Najpomembnejše je redno zračenje
Čeprav je v javnosti veliko govora zlasti o onesnaževanju zunanjega zraka, pa na zdravje precej vpliva tudi zrak v stanovanjih in prostorih, kjer se bolj ali manj pogosto zadržujemo. Zrak v zaprtih prostorih je lahko celo nevarnejši od tistega zunaj, še posebej za otroke in starejše. Pogostejše zdravstvene težave se tako najpogosteje pojavijo tam, kjer se kombinira več škodljivih snovi, prezračevanje pa je slabo ali pa ga celo ni.
Zato nasvet ne bo odveč: stanovanje redno zračite, še posebej pa bodite na to pozorni po prhanju in kuhanju, ko se v prostorih nabere več vlage. Med tema dejavnostma zaprite vrata, da se vlaga ne bo širila po stanovanju, seveda pa ne bo nič narobe niti, če boste umetne osvežilce zraka zamenjali z naravnejšimi in bolj zdravimi, strupena čistila pa nadomestili s kisom, limono in drugimi naravnimi čistili, ki jih morda radi zanemarjate.
Gospodarsko razstavišče v Ljubljani bo konec januarja v znamenju turizma in kulinarike. V organizaciji Gospodarskega razstavišča poteka od 28. do 31. januarja 2015 sejem Alpe-Adria: Turizem in prosti čas, ki se mu v organizaciji Primorskega sejma pridružuje 9. Mednarodni strokovni sejmi okusov – gastronomija, pijača, kava, slaščičarstvo, pekarstvo, gostinsko-hotelska oprema, sladoled in vino.
Sejem Alpe-Adria: Turizem in prosti čas je osrednji turistični dogodek regije Alpe-Jadran, ki vključuje turistično ponudbo regije pa tudi bolj oddaljenih destinacij. Letošnji poudarek sejma je na aktivnem turizmu. Pohodništvu, kolesarjenju in ribolovu se kot novost pridružujejo ekstremni, adrenalinski in urbani športi. Njihovo predstavitev z brezplačnimi predstavitvami, delavnicami in tečaji bo popestrila še komisijska prodaja rabljene športne opreme v organizaciji športnega društva Alive.
Obiskovalca po sejmu usmerjajo posebne ikone, ki ponazarjajo štiri najbolj prepoznavne tipe turista: t. i. počitnikarje, zasvojence z aktivnim turizmom, popotnike in izletnike. Organiziranim skupinam pa so na voljo turistični vodniki.
Rekreacija je dobesedno življenjskega pomena. Pomanjkanje telesne vadbe je namreč krivo za dvakrat več smrti kot prevelika telesna teža, tistim, ki vse dneve preždijo na kavču pred televizijo, pa preti večja nevarnost srčno-žilnih bolezni, na primer srčni napadi in kapi, poveča pa se jim tudi tveganje, da dobilo katero od oblik raka.
Dovolj je 20 minut hitrejše hoje
Ni pa vse tako hudo: že z 20-minutnim živahnim sprehodom ali vožnjo s kolesom vsak dan se zgoraj našteta tveganja občutno zmanjšajo. Le majhna sprememba v vsakodnevni telesni aktivnosti lahko pri posameznikih za kar 30 odstotkov zmanjša tveganje za prezgodnjo smrt, so ugotovili strokovnjaki z univerze Cambridge.
Pri tistih, ki redno vadijo od mladih nog, se pričakovana življenjska doba za 12 mesecev podaljša, pri tem pa ne gre za intenzivno vadbo, ampak je dovolj zgolj redna rekreacija v obliki 20-minutnega sprehoda v nekoliko hitrejšem tempu. Če vam tek ne odgovarja, je hiter sprehod dobro nadomestilo. Ugotovili so še, se pri tistih, ki so nekaj časa popolnoma neaktivni, nato pa se začnejo ukvarjati s hojo, pričakovana življenjska doba podaljša celo za več let.
Dovolj so že majhne spremembe v fizični aktivnosti: vsak dan namesto dvigala uporabite stopnice in zdravje vam bo hvaležno. Sicer pa strokovnjaki priporočajo najmanj 20 minut aktivnosti na dan, če je to le izvedljivo. Bolj ko je vadba intenzivna, boljše učinke prinaša, seveda pa, če že dlje časa mirujete, raje začnite z malim in zahtevnost rekreacije postopoma stopnjujte.
Profesor Ulf Ekelund, vodja nedavne raziskave, pravi: »To je preprosto sporočilo – le majhna količina fizične aktivnosti vsak dan lahko prinaša izredne koristi za zdravje. Telesna dejavnost bi morala biti pomemben del vsakdanjega življenja.«
Ogromno smrti zaradi debelosti, še več jih je povezanih s fizično neaktivnostjo
Med raziskavo so preučevali 9,2 milijona smrti med Evropejci in ugotovili, daje 337 tisoč ljudi umrlo zaradi debelosti, dvakrat več, kar 676 tisoč pa zaradi pomanjkanja telesne aktivnosti. Še naprej si je treba prizadevati za primerno telesno težo med ljudmi, a pomembne koristi za zdravje prinaša tudi rekreacija, so strokovnjaki, ki so sodelovali v raziskavi, enotni. Največ ljudi sicer umre zaradi srčno-žilnih bolezni in različnih oblik raka, tudi zaradi raka na črevesju, ki pa se ga z redno vadbo lahko ubranimo. Hitra hoja je tako le en primer vadbe za daljše življenje, seveda pa lahko izvajate tudi katero koli drugo. Pri tem gre za hojo, ki je le malenkost hitrejša od navadne, ta primer pa so navedli zato, ker jo res lahko izvaja velika večina ljudi. Na teden naj bi bili odrasli ljudje zmerno aktivni vsaj 150 minut.
Za iskanje povezave med fizično aktivnostjo in prezgodnjo smrtjo so raziskovalci pregledali podatke več kot 334 tisoč Evropejcev, med katerimi jih je bila četrtina povsem neaktivnih. V 12 letih so ugotovili, da do tveganja za prezgodnjo smrt prihaja prav pri tistih, ki so se kategorizirali kot neaktivni, pri tistih, ki so z aktivnostjo v tem času začeli, pa se je tveganje za prezgodnjo smrt zmanjšalo.
Ni pa le redna vadba dober pokazatelj, da boste živeli dlje kot sicer. Poudarek dajte tudi na zdravo in zmerno prehranjevanje, ohranjanje primerne telesne teže, odmislite alkohol in cigarete ter poskrbite tudi za duševno zdravje in dobro počutje v svojem telesu, še svetujejo strokovnjaki.
Za lepoto vam ni treba odšteti veliko denarja. Prav tako vam ni treba iti dlje od vašega doma: poceni in zelo učinkoviti lepotni pripravki se najverjetneje skrivajo že v vaši kuhinji. Z olji, ki so zelo hranilna, si lahko pomagate pri doseganju čudovitega videza kože in las.
Olivno olje
Verjetno ga pri prehrani uporabljate vsak dan, vendar, ali ga dovolj pogosto uporabljate tudi kot negovalno sredstvo? Če je odgovor ne, nikar ne oklevajte in ga začnite uporabljati že danes. Olivno olje, bogato z antioksidanti in vitamini A, B, E, D in K, je namreč zelo koristno tako za kožo kot za lase. Nekaj kapljic tega olja lahko dodate tudi v kopalno kad. V kožo ga vtrite po tuširanju, izvrstno pa bo navlažilo tudi vaš obraz. Vmasirajte ga v lasišče, saj bo hidriralo in navlažilo lase. Je tudi odlična prva pomoč za poškodovane in zavozlane lase.
Nasvet: V steklenički s sprejem zmešajte vodo in olivno olje (recimo 5 žlic olivnega olja na liter vode). Za dober vonj dodajte tudi nekaj kapljic eteričnega olja po izbiri. Po prhanju se osušite in se z mešanico našpricajte po telesu.
Kokosovo olje
Ne samo v kuhinji, tudi v kopalnici ga lahko uporabite na različne načine. Z njim lahko polepšate svojo kožo, lase in nohte, razvajalo pa vas bo tudi s svojim vonjem. Ker je polno antioksidantov, vam bo pomagalo ublažiti prve znake staranja. Nanj ne pozabite poleti, ko ga lahko uporabite kot zaščito pri sončenju ali z njim nahranite kožo po sončenju. Je tudi odličen odstranjevalec ličil. Ker izjemno dobro dene lasem, je kot sestavina prisotno v številnih pripomočkih za nego las. Z lahkoto namreč prodre globoko v las in nahrani lasni folikel. Kot globinsko masko za lase ga uporabljajte enkrat tedensko – razlika med prej in potem bo zelo kmalu opazna. Za kaj vse je kokosovo olje uporabno preverite tukaj.
Nasvet: Pred uporabo na laseh ga lahko po želji segrejete (ne preveč, ravno toliko, da je prijetno toplo). Vmasirajte ga v lasišče in ga nanesite po celi dolžini las. Pustite stati 30 minut ali dlje – dlje kot bo učinkovalo, bolje bo. Sperite in nadaljujte z običajno nego las.
S kokosovim oljem in rjavim sladkorjem lahko naredite tudi domač in poceni piling za telo. Zmešajte ti dve sestavini, da dobite pasto (naj zmes ne bo preveč tekoča). Če želite izboljšati vonj, dodajte nekaj kapljic eteričnega olja po izbiri. Vmasirajte v telo med kopanjem.
Arganovo olje
Ta vrsta olja je eno najbolj priljubljenih naravnih sredstev za nego las. Vsebuje veliko vitamina E (celo več kot olivno olje) in tudi vitamina F, zato je to olje nadvse primerno tudi za nego kože. To olje je zelo lahko in se zato hitro vsrka v kožo. Odlično deluje proti staranju in tudi kot negovalno srdstvo občutljive kože okrog oči.
Nasvet: Pripravite si obrazno masko z ovseno kašo, arganovim oljem in medom. V skledi zmešajte dve žlici ovsene kaše in toplo vodo. Mešajte, dokler se kaša ne zmehča. Nato vmešajte žlico arganovega olja in majhno žličko tekočega medu. Tako pripravljeno masko pustite delovati na obrazu 10 minut. Sperite z mlačno in nato še z mrzlo vodo. Koža na obrazu bo po uporabi nahranjena, poživljena in zdravega leska.
Mandljevo olje
Olje mandlja bo kožo telesa, obraza, rok, pa tudi lase, obogatilo s kopico antioksidantov – z vitamini E in K ter esencialnimi maščobnimi kislinami. Je odlično za mehčanje kože in poživitev suhih, utrujenih las. Z njim si boste pomagali tudi ob zavozlanih laseh. Ker je polno vitaminov, bo odlično navlažilo kožo obraza. Izognite se mu, če ste alergični na oreščke.
Nasvet: S pomočjo tega olja pripravite masko za obraz, ki bo odstranila drobne gubice. Zmešajte rumenjak, žlico mandljevega olja in čajno žličko medu. Masko nanesite na obraz in se izognite predelu okrog oči. Pustite delovati 10 minut in sperite z mlačno vodo. Maska bo imela na koži rahel »lifting« učinek.
Avokadovo olje
V nekaterih deželah avokadovo imenujejo kar sadež mladosti. Njegovo olje se ponaša z vitamini A, E, D, B1, B2, K, PP in esencialnimi maščobnimi kislinami, ki zelo dobro denejo ne samo koži, temveč celotnemu organizmu. To olje je zelo učinkovito v borbi proti staranju, saj kožo nahrani in spodbuja tvorbo kolagenskih vlaken. Zlahka se vpije v kožo in je primerno za vse vrste kože. Kožo hidrira in jo zmehča, nepogrešljivo pa je v poletnem in zimskem času, ko kožo obvaruje pred zunanjimi vplivi sonca in mraza. Ker vsebuje visoko koncentracijo enkrat nenasičenih maščob, pomaga ohranjati vlažnost tudi znotraj samih las. Lahko ga uporabite tudi za nego nežne kože okrog oči. Preberite si, kako lahko sami naredite avokadovo olje tukaj.
Nasvet: Za pripravo vlažilne in hranilne obrazne maske potrebujete avokadovo olje in avokado. Zmečkajte avokado, dokler ne dobite rahle paste. Dobro zmešajte z oljem. Nanesite na obraz in pustite delovati 10 minut. Sperite z mlačno vodo. Ta vrsta maske je odlična predvsem za zelo suho kožo, ki potrebuje mehkobo, gladkost in sijaj.
Če v časovni stiski ali zaradi preutrujenosti kdaj posežete po energijskih pijačah, si boste zdaj morda premislili. Energijske in z vitamini obogatene pijače namreč ne spodbujajo boljšega razpoloženja in koncentracije, razkriva najnovejša raziskava.
Strokovnjaki z univerze v Torontu so pregledali, kaj na prodajnih policah ponujajo lokalne trgovine, osredotočili pa so se zlasti na energijske pijače, vodo z dodanimi vitamini in sokove z dodanimi hranili (zlasti B6, B12, C in niacin). Ugotovili so, da z izjemo vitamina C večina mlajših odraslih že tako dobi zadostno dnevno količino vitaminov, ki jih te pijače vsebujejo, zato ni razloga, da bi po njih posegali.
Naomi Dachner je ob tem povedala, da želijo z raziskavo poudariti, da potrošniki od raznih dodatkov v pijačah nimajo nobene koristi, čeprav izdelke oglašujejo, kot da prinašajo izreden učinek na telo in dušo. Še posebej se osredotočajo na mlajše odrasle, češ da jih bodo te pijače napolnile z energijo in jim povrnile življenjsko moč. Oznake na teh pijačah pravijo, da pijače ugodno delujejo celo na imunski sistem in imajo antioksidativne lastnosti ter potrebna hranila. Vse to naj bi vodilo k boljšemu počutju in uspešnosti, dejstvo pa je, da mladi, ki so tudi najpogostejši porabniki energijskih pijač, hranil za zadovoljitev svojih potreb v vsakdanjem življenju zaužijejo že dovolj.
Škodljive zdravju
Ne le to: energijske pijače so lahko zdravju škodljive, še največje tveganje pa predstavljajo za zdravje otrok in mladostnikov, saj vsebujejo kofein, taurin, gvarana, inositol in druge sestavine, ki zanje zaradi organizma, ki se še razvija, niso primerne. Pri mladih pa tudi malo starejših lahko vplivajo celo na tesnobo, motnje srčnega ritma in mišične krče. Uživanje teh sestavin je varno le, če jih uživajo odrasli v zmernih količinah.
Še posebej je nevarno uživanje energijskih pijač skupaj z alkoholnimi, saj kofein iz energijskih pijač delno zabriše delovanje alkohola, zaradi tega pa morebitno opitost slabše zaznamo, čeprav imamo v krvi enako količino alkohola, kot če energijske pijače ne bi popili. Pa še to: z eno pločevinko energijske pijače v telo vnesemo od 25 do 35 gramov sladkorja, ki je lahko razlog za povečanje telesne teže in nastane drugih bolezni. Energijske pijače so nevarne tudi takrat, ko se ukvarjamo s športom, da o morebitni zasvojenosti sploh ne govorimo, zato pazite zlasti na zmernost in premišljeno uporabo teh pijač.
Podnebne spremembe se v zadnjih desetletjih dogajajo izredno hitro, za kar je zaslužen zlasti človek. Zaradi visokih temperatur Zemlja ne bo nikoli več taka, kot je, zdaj pa se že kaže, da podnebne spremembe vplivajo tudi na zdravje ljudi.
Študija, ki so jo opravili v ZDA, je pokazala, da je toplejše podnebje povezano z večjo možnostjo pojavljanja ledvičnih kamnov pri ljudeh. »Ugotovili smo, da je na območjih, kjer se dnevne temperature višajo, večja možnost pacientov, pri katerih se bodo pojavili ledvični kamni,« je povedal avtor raziskave Gregory E. Tasian, ki dela v bolnišnici v Filadelfiji.
Raziskovalci so pregledali 60.433 pacientov iz Los Angelesa, Atlante, Chicaga in nekaterih drugih ameriških mest, in sklenili, da se pri tistih, ki doživijo več vročih dni, poveča tveganje za nastanek ledvičnih kamnov.
Natančno razmerje med temperaturami zraka in pojavom ledvičnih kamnov sicer še ni jasno, so pa dokazali, da izguba vode, majhna količina urina in neustrezna vrednost pH v urinu spodbujajo nabiranje kamnitih mineralov v urinu. V zadnjih 30 letih zaznavajo tudi močno porast bolnikov z ledvičnimi kamni in pričakujejo, da se bo trend nadaljeval ter razširil po svetu oziroma na območja, kjer povprečne temperature zraka postopoma naraščajo. Nekateri napovedujejo celo, da bodo, če se bo segrevanje ozračja nadaljevalo v takšni meri, največje žrtve podnebnih sprememb postali otroci.
Okoljsko ozaveščenost lahko izvajate in širite povsod – doma, v službi, med druženjem s prijateji ter celo med potovanji. Če se v vsakdanjem življenju trudite, da bi živeli čim bolj v skladu z naravnimi zakonitostmi, na to ne gre pozabiti niti, če kam greste. Ko se boste odpravili na naslednji dopust ali zgolj kratek oddih, zato upoštevajte te nasvete.
Za začetek: tiskajte le, če je to zares potrebno. In to velja za vse stvari, ki vam jih življenje prinese. Če na spletu najdete navodila za pot, jih zato ne natisnite, ampak namesto tega raje koristno uporabite svoj mobilni telefon, v katerega lahko v današnjih časih shranite že skoraj vse.
Uporabite avtobus ali vlak
Seveda je letenje hitrejše, a tudi škodljivejše okolju kot na primer avtobus ali vlak. Letala so precej večji proizvajalci ogljikovega dioksida od drugih prevoznih sredstev, zato se letenju izogibajte. Preden nameravate kam oditi, se pozanimajte o avtobusnih prevoznih, ki so poceni, prav tako pa manj škodljivi, zlasti če jih uporablja veliko ljudi hkrati. Enako velja tudi za vlak, ki ne le, da v zrak spusti precej manj škodljivih snovi, temveč se z njim tudi izognete gneči v cestnem prometu. Če že morate leteti (letalo izberite le, če potujete več kot 700 kilometrov daleč), pa poskusite rezervirati let brez prestopanja, med letom pa izklopite elektronske napravice.
Mnogi se odločijo, da potujejo tudi z avtomobilom, čeprav je prav avtomobil glede na število potnikov, ki jih sprejme, izredno velik onesnaževalec v prometu. Bodite radodarni in prazen prostor v avtobilu komu podarite, pred samim začetkom vožnje pa poskrbite za primerno napolnjene pnevmatike, uporabite motorno olje z visoko viskoznostjo, na strehi avtomobila ne puščajte praznega nosilca za prtljago, ne vozite (pre)hitro, klimatsko napravo uporabljajte po potrebi ipd.
Ko prispete na cilj …
Ko si ogledujete, kje boste na dopustu prenočevali, iščite okolju čim prijaznejše nastanitve. Iščite hotele, apartmaje ali sobe, ki jih upravljajo lokalni lastniki in uslužbenci, prav tako pa bodite pazljivi na to, ali ločujejo odpadke in so seznanjeni z učinkovito rabo energije na vseh ravneh.
Tudi v tujem mestu ali kraju ne pozabite okoljsko ozaveščenost: oprhajte se hitro, med umivanjem zob zaprite vodo, ugašajte luči, uporabljajte brisače in rjuhe za večkratno uporabo, uporabljate sredstva za nego, ki ste jih prinesli s seboj, če že morate uporabiti šampon, ki ga ponuja hotel, pa preostanek odnesite domov. Ne pozabite na javni promet, najem kolesa in pešačenje ter ne kupujte stvari, ki jih ne potrebujete – število spominkov razumno omejite in izberite tiste, ki niso zapakirani v kilograme embalaže … Pa se boste takoj počutili bolje, saj ste naredili nekaj dobrega za okolje.
Zima je lep letni čas, ki ga lahko izkoristimo za različne aktivnosti, je pa tudi čas različnih obolenj. Okrepite svoj imunski sistem z živili, ki so zdrava in s svojimi sestavinami prispevajo k dodatni energiji, ki je v teh zimskih dneh potrebujete.
Granatno jabolko
S svojo kombinacijo sladkega in kiselkastega okusa je granatno jabolko zelo poseben sadež, a vsebuje zelo veliko kalija. Njegova semena lahko dodate jogurtu, solati ali pa pijete sveže iztisnjen sok. Skodelica semen granatnega jabolka vsebuje 70 kalorij, 3,5 grama vlaknin in 16 gramov ogljikovih hidratov, pa tudi vitamin B in folno kislino. Antioksidanti, ki jih vsebuje, pomagajo pri preprečitvi nekaterih vrst raka ter zavirajo razvoj bolezni srca.
Kivi
Tudi kivi lahko dodate solati, primeren pa je tudi za pripravo priljubljenih smutijev ali kot dodatek jogurtu. Kivi je vir vitaminov A, C in K, vsebuje pa tudi veliko vlaknin in kalija ter izredno malo kalorij. Kivi okrepi imunski sistem in je dober tudi za srce in vid.
Brstični ohrovt
Njegova priprava je hitra in preprosta, saj zahteva največ deset minut kuhanja, lahko pa ga jeste tudi opečenega, kuhanega v pari ali pa iz njega naredite okusno juho. Brstični ohrovt je namreč bogat z vlakninami, kalijev in vitamini A, C ter K. Ima protivnetni učinek, pomaga povečati raven energije v telesu, izboljšuje delovanje imunskega sistema in preprečuje gripo ter prehlad.
Agrumi
Zima brez agrumov ni prava zima. Zato uživajte grenivke, pomaranče, mandarine, limone in limete. To sadje je osvežujoče in okusno, prispeva pa tudi k zdravju, saj je odličen vir vitamina C, kalija in folatov. Agrumi imajo protivirusne lastnosti, saj vsebujejo veliko flavonoidov, zato jih s pridom uporabljajte. Dodate jih lahko čaju ali vodi, solati in sokovom, jejte jih še sveže.
Kaki
Kaki vsebuje vitamina A in C, ogljikove hidrate, natrij, vlaknine, kalij, kalcij, magnezij, mangan in železo, a le malo maščob in beljakovin. Dodate ga lahko celo sladicam, sadni solati in marmeladi.
Cimet
Med priljubljenimi zimskimi začimbami je cimet, ki vsakemu obroku, ki ga dodate, doda pridih topline. Pozitivno vpliva na imunski sistem, izboljša možganske funkcije in je dober za srce, njegova olja pa imajo protimikrobne in protivnetne lastnosti. Vsebuje tudi kalcij, mangan, vlaknine, železo in antioksidate.
Stročnice
Vsebujejo hranilne snovi, kot so beljakovine, vlaknine, železo, cink, kalcij in vitamin B, zato pomagajo zmanjševati tveganje za razvoj raka in srčnih bolezni. Jejte lečo, fižol v zrnih in druge vrste fižola, vse to pa lahko uporabite v zimskih enolončnicah, medtem ko so stročnice lahko celo dober nadomestek mesa.
Sladki krompir
Sladki krompir je bogat z antioksidanti in beta karotenom, ki preprečuje poškodbe celic ter zmanjšuje tveganje za razvoj različnih vrst raka. Vsebuje tudi ogljikove hidrate, vlaknine, železo, kalij, vitamin B6 in druga hranila, iz sladkega krompirja pa lahko naredite juho, ga spečete ali iz njega pripravite pire.
Probiotiki so živi mikroorganizmi, bakterije, ki živijo v našem prebavnem sistemu in pozitivno vplivajo na naše zdravje. Ljudje smo dolgo časa živeli v prepričanju, da so bakterije za človeka nevarne. V medicini so imeli antibiotiki zelo pomembno vlogo, saj smo bili prepričani, da se je potrebno bakterijam izogibati in jih uničiti – kar za mnoge seveda drži. Sedaj pa vemo, da so nekatere bakterije za človeka dobre, za nas celo ključnega pomena. Naravni probiotiki so torej bakterije, ki v ustrezni količini našemu telesu koristijo.
Skoraj vsak dan lahko zasledimo kakšen prispevek na temo probiotikov – za probiotične jogurte, probiotične kapsule, probiotične napitke in celo probiotične tampone. Kaj pa sploh so probiotiki in kako delujejo?
Probiotiki – dobre bakterije “za življenje”
Beseda probiotiki izhaja iz grške besedne zveze »pro bios«, kar v dobesednem prevodu pomeni »za življenje«. Probiotiki so namreč živi mikroorganizmi, nekakšne »prijazne« bakterije, ki pozitivno vplivajo na naše zdravje. Pomembni so predvsem zato, ker skrbijo za zdravo prebavo, saj okrepijo črevesni in imunski sistem in zmanjšujejo možnost pojava okužb.Zgodovina probiotikov sicer sega na začetek 20. stoletja.
Takrat je pozitivno vlogo nekaterih bakterij prvič predstavil ruski znanstvenik in Nobelov nagrajenec Ilja Iljič Mečnikov, ki je predlagal, da bi bilo mogoče spremeniti črevesno floro in zamenjati škodljve mikrobe z uporabnimi. Izraz probiotiki je sicer leta 1953 prvi uvedel nemški bakteriolog Werner Kollath, njihovo definicijo pa Britanec Roy Fuller leta 1989.
Zgodbo probiotikov je potrebno začeti v našem telesu, ki je življenjski prostor za številne mikroorganizme. Te lahko najdemo praktično povsod – so denimo na koži in v dihalih, najbolj številčni pa so prav v prebavilih. Večina mikroorganizmov človeku ni škodljivih, tisti, ki pa bolezni povzročajo, pa so navadno v manjšini.
Kako delujejo probiotiki?
Za razumevanje delovanja in vloge probiotikov je potrebno posebno pozornost nameniti dogajanju v človekovem črevesju. Tam domujejo črevesne bakterije, poznane tudi pod imenom črevesna mikroflora. Te se prehranjujejo z ostanki hrane, pri tem pa izdelujejo različne snovi, ki so lahko za naš organizem koristne ali pa škodljive. Med koristne tako denimo sodijo različne antibakterijske snovi, med škodljive pa toksini, ki delujejo na črevesno sluznico in potencialno rakotvorne snovi.
Če naš prebavni sistem deluje normalno, so nevtralne in zdravju koristne bakterije ali probiotiki v prebavilih v večini. Ravnovesje črevesne mikroflore pa se lahko zaradi različnih dejavnikov tudi poruši. Med njimi so denimo nezdrava prehrana, uživanje alkohola, stres, okužbe ali jemanje antibiotikov. Vse to lahko občutljivo ravnovesje v črevesju poruši in povzroči razrast škodljivih bakterij.
Probiotiki stimulirajo imunski sistem
Povsem novo področje uporabe probiotikov se odpira z ugotovitvijo, da spodbujajo (stimulirajo) imunski sistem. Študije so pokazale, da je mogoče z rednim jemanjem probiotikov skrajšati trajanje prehladov in izrazitost njihovih simptomov. Zanimivo je tudi, da so lahko matere, ki so imele družinsko anamnezo nevrodermitisa, z jemanjem laktobacilov med nosečnostjo in obdobjem dojenja zmanjšale pogostnost te bolezni pri otrocih, kljub genetski nagnjenosti. Izkazalo se je tudi zaščitno protialergijsko delovanje glede astme. Prav tako (poleg diete) pomagajo pri hitrejšem zdravljenju simptomov nekaterih prehranskih alergij (alergija na jajca, mleko).
Probiotiki imajo dober učinek tudi pri težavah s kroničnim zaprtjem, sindromu vzdraženega črevesja in pri kroničnih vnetnih boleznih (ulcerozni kolitis in Crohnova bolezen).
Okužba z bakterijo Helicobacter pylori, ki lahko vodi do pojava razjed na želodčni sluznici, je zelo trdovratna, pri zdravljenju z antibiotiki pa se pogosto pojavi rezistenca. Pri uničenju te bakterije pripomorejo probiotiki z izločanjem mlečne kisline in preprečujejo njeno ugnezditev v sluznico prebavil.
Študije na glodavcih so pokazale celo protikancerogeno delovanje zadostne količine probiotikov.
Različne vrste, različne koristi
Čeprav po navadi ob besedi probiotiki pomislimo na zdravo prebavo, imajo ti mikrobi še mnoge druge pozitivne učinke na naše telo. Poleg tega imajo različne vrste tudi različne učinke. Lahko skrbijo za zdravje črevesa in boljšo prebavo, krepijo odpornost, skrbijo za vaginalno zdravje ter celo skrajšajo trajanje gripe in prehladov. Nekateri pomagajo zdraviti potovalno diarejo, drugi pa zdravijo diarejo, do katere pride zaradi zdravljenja z antibiotiki.
Na jogurtih so označene bakterije, ki so v njih. V naslednji tabeli lahko najdete bakterije, ki so najbolj primerne za zdravljenje določenih simptomov in težav.
Lactobacillus casei DN-144 001 (L. casei immunitas)
gripa in prehlad
Lactobacillus reuteri
diareja (posledica jemanja antibiotikov)
Izjemnega pomena je število bakterij oziroma probiotikov v živilu; biti mora čim večje, saj vse bakterije nikakor ne preživijo njim neugodne poti do črevesa, še posebej zaradi želodčne kisline. Na jogurtih je pogosto zapisano število živih bakterij, ki so jih v času proizvodnje dodali v živilo, seveda pa se s časom število zmanjšuje. Za različne seve veljajo različna priporočila, gibljejo pa se med 105 do 1010 kolonijskih enot, kar pomeni živih bakterij.
Kefir je eden najbolj znanih in najstarejših poznanih jedi, ki vsebujejo naravne domače probiotike.
Pomen probiotikov za naše telo
Kaj pa v črevesju pravzaprav počno probioktiki? Probiotiki so »dobre« bakterije, ki lahko zavrejo ali celo izničijo delovanje »slabih« bakterij v črevesu. Probiotiki se namreč oprimejo črevesne stene in tam povečujejo število dobrih ter hkrati zmanjšujejo število slabih bakterij. Prav zato so ključni za vzdrževanje ravnovesja črevesne mikroflore.
Številne raziskave so tako dokazale, da naravni probiotiki ugodno vplivajo na pospeševanje presnove laktoze, zatiranje patogenih klic v črevesju ter zaviranje oziroma blaženje driske. Probiotiki naj bi po nekaterih raziskavah sodeč delovali tudi kot zaščita pred okužbami, zniževali holesterol in celo zavirali raka na debelem črevesu.
Probiotiki so »dobre« bakterije, ki skrbijo za zdravje in dobro počutje. Poskrbite za to, da bodo probiotični izdelki pogosto polnili vaš jedilnik!
Driska zaradi antibiotikov
Pomembno področje uporabe probiotikov je tudi njihovo sočasno jemanje oz. dodajanje za preprečevanje driske, povezane z antibiotiki. Študije kažejo, da se driska pojavi pri 5 do 25 odstotkih bolnikov, zdravljenih z antibiotikom. Pri otrocih je z zdravili povzročena driska še pogostejša. Zaradi tega in ker od 20 do 25 odstotkov takšnih bolezni z drisko povzroča nevarna klica Clostridium difficile, je uporaba probiotikov upravičena.
Pomoč pri preprečevanju driske na potovanju
Veliko področje uporabe probiotikov je preprečevanje driske na potovanju. Takšno drisko namreč dobi kar tretjina dopustnikov. Čeprav driska na potovanju po navadi povzroči subjektiven občutek zelo hude bolezni, je vendarle zelo redko smrtno nevarna. Za njene povzročiteljice veljajo bakterije, ki napadejo črevo in sproščajo strupene snovi; te snovi izzovejo vnetne spremembe na črevesu. Za takšne neprijetne spomine na počitnice so lahko odgovorne npr. enterotoksične Escherichia coli, salmonele, klebsiele, jersinije, kampilobakter, vibriji, klostridije in šigele. Te bakterije tvorijo strupe, ki neugodno vplivajo na prehajanje vode in elektrolitov skozi črevesno steno. Pri preprečevanju driske na potovanju se je posebej izkazala probiotična kvasovka Saccharomyces boulardii.
Stari rek pravi, da je pes človekov najboljši prijatelj. Za ohranjanje njegovega zdravja pa ni pomembna le kvalitetna prehrana, redni sprehodi in igra, temveč tudi nega. Pod okrilje slednje sodi redna skrb za dlako, zobe, oči, ušesa in kremplje. Predstavljamo vam nekaj napotkov, kako poskrbeti za redno nego kosmatincev kar doma!
Nega dlake
Nega dlake je odvisna od potreb določene pasme, načeloma pa velja, da psi z daljšo dlako potrebujejo več nege kot psi s krajšo dlako. Kljub temu je pri vseh priporočljivo redno česanje in krtačenje, saj s tem odstranimo odmrlo dlako in poddlako ter omogočimo lažji dostop zraka do kože. Med krtačenjem si vedno vzemite nekaj časa in psa tudi temeljito preglejte, da nima kakšnih zunanjih zajedalcev, denimo klopov ali bolh, ali pa celo drugih poškodb.
Kužke po potrebi tudi kopamo, vendar s tem ne velja pretiravati. Kvalitetni pasji šamponi so sicer varni, toda s pretiranim kopanjem s pasje kože odstranjujemo maščobo, ki kožo varuje pred zunanjimi vplivi.
Nega zob
O tem, kdaj je potrebno pričeti z zobno higieno, so mnenja strokovnjakov deljena. Večina jih kljub temu priporoča, da se s higieno prične v obdobju menjave mlečnih za stalne zobe. V tem obdobju z nego zob pričnemo tako, da psu masiramo dlesni. Masaža bo kužku nadležno in mnogokrat tudi bolečo menjavo zob bistveno olajšala.
Masažo postopno nadgradimo tako, da na prst nanesemo malo zobne kreme, namenjene negi pasjih zob. Po določenem obdobju postopek čiščenja ponovno nadgradimo s tem, da začnemo uporabljati pasjo krtačo. Te so na voljo v številnih oblikah, med drugim denimo v obliki naprstnika, ki si ga nadanemo na prst in z njim očistimo zobe. Krtačenje pasjih zob in dlesni je priporočljivo izvajati vsak dan, najmanj pa dvakrat na teden.
Nega oči
Pasje oči so zelo občutljiv organ, ki zahteva posebno nego. Tudi pri kužkih se, podobno kot pri ljudeh, oči solzijo, da ohranjajo očesno sluznico navlaženo. Včasih se solze strdijo in sprimejo z dlako v okolici oči. Takrat jih je potrebno nežno in previdno očistiti, najbolje z navlaženim kosom čiste bombažne vate. Z rednim čiščenjem namreč prepečujemo kraste na robovih vek in madeže okrog oči, ki lahko privedejo do draženja in infekcij.
Nega ušes
Vnetja ušes so ena izmed najbolj pogostih pasjih težav. Kužki si ušes namreč sami ne morejo očistiti, če pa začutijo, da je z njimi nekaj narobe, pa se na težavo nagonsko odzovejo z močnim praskanjem in tako uhelj in zunanji sluhovod še dodatno poškodujejo.
Tudi čiščenje ušes naj bo del tedenske negovalne rutine pri vašem psu. Podobno kot oči lahko tudi ušesa očistite z navlaženim koščkom čiste bombažne vate, pri čiščenju pa bodite še posebej natančni in nežni. Če med čiščenjem zaznate neprijeten vonj iz ušes, je to lahko znak vnetega sluhovoda. V tem primeru ne odlašajte in nemudoma poiščite veterinarsko pomoč.
