Avokadovo olje: Naredite si ga sami

Avokadovo olje me je najbolj pritegnilo. Veliko sem že pisala o oljih, sedaj pa me je zanimalo, če ga lahko naredim doma, z opremo, ki jo najdem v kuhinji. Prav potruditi sem se morala, da sem našla recept. Opazila sem, da avokadovo olje nekateri pridobivajo tako, da mu primešajo kokosovo olje. Vendar jaz želim čisto avokadovo olje, ki ga poljubno mešam z ostalimi ali pa ga kot čistega uporabim v kozmetiki in/ali prehrani.

Recept na internetu

Za izvedbo potrebujete:

• avokado,
• posodo za segrevanje in kuhalnico za mešanje,
• kuhinjsko krpo,
• kozarec, v katerem boste shranili olje.

Opis postopka: Avokado zmečkate v pasto. V ponvi ga segrevate, dokler ne postane temno rjavo. Nato maso položite v kuhinjsko krpo, jo dobro zavijete v mošnjiček in iz nje iztisnite olje.
Poskusimo to v praksi.

Izvedba recepta

Dva in pol avokada sem zmečkala v fino pasto in jo položila v ponev ter jo razmazala po celi površini. Če prav razumem, je potrebno iz avokadov izpariti vso vodo, dokler ne postanejo temno rjave barve – kot kavna zrna. V receptu piše, da postopek traja od ene do dve uri, kar je odvisno od količine avokadov in vode, ki jo vsebujejo.

Ne potrebujemo nujno svežega avokada, lahko uporabimo takega, ki je že začel gniti. Glede na to, da je avokado v Sloveniji eksotični sadež in ne raste kot jabolka na drevesu, je izdelava olja drag špas. Vseeno je lepo vedeti, da pozabljenega avokada v hladilniku ni treba zavreči, ampak iz njega naredimo olje.

Po 10 min: Mase ni potrebno neprestano mešati, vmes si lahko vzamete 5 minut časa za kakšno drugo opravilo, potem pa maso pomešajte. Priznam, da sem bila skeptična glede tega nemešanja, ker sem mislila, da se mi bo avokado prijel na ponev in sežgal. Nič od tega se ni zgodilo. Vidim, da iz avokada res izpareva voda, vonj mi je malce neprijeten.

Po 15 min: Masa je začela vreti.

Po 25 minutah: Opažam, da se pri mešanju avokado formira v grudice, ki se mi sprimejo na kuhalnico. Masa postaja težje mazljiva. To je dober znak; voda gre počasi ven.

Po 45 minutah: Masa je zelo gosta, skrčila se je za približno polovico, avokado pa postaja temno zelen. Sedaj mešam pogosteje.

Po 1 uri: Grudice mase postajajo vedno manjše in se ne držijo skupaj. Masa postaja še bol temnozelena, na nekaterih predelih rjava.

Po 1 uri in 20min: Masa je postala rjava. Proti koncu me je malo skrbelo, ali je morda nisem že preveč »spekla«. Za pomoč vam prilagam sliko, kakšne barve je bila masa, ko sem končala s postopkom.

Stiskanje olja: Del mase sem dala v kuhinjsko krpo in jo zavila v mošnjiček. Krpo sem stiskala in gnetila. Opazila sem, da se je obarvala temno zeleno. Roke sem imela oljaste, ampak ven nisem dobila nobene kapljice olja. Vztrajala sem in dlje časa stiskala, gnetila in na koncu mi je le uspelo iztisniti žličko olja globoko temnozelene barve.

Obstaja drug način stiskanja? Opazim, da bom tako dobila izredno majhne količine olja, roke pa mi bodo pri tem odpadle. Odločila sem se, da avokadovo maso preneham stiskati, ampak jo položim v kozarec ter prelijem z alkoholom. Alkohol nase veže olje. Če pustim kozarec na prostem, bo alkohol izhlapel, morebitna voda (odvisno koliko odstoten alkohol imate) bo ostala spodaj, olje pa zgoraj.

Načrt se je posrečil, olje sem z žličko previdno prenesla v drug kozarec in ga precedila. Dobila sem večjo količino olja kot s stiskanjem krpe. Vsega skupaj sem iztisnila približno 20 g. Če bi preskočila postopek s krpo, bi dobila več olja, saj ga je le-ta dosti vpila. Ocenim lahko, da se na en avokado dobi od 10 do 15 g olja. Na splošno sadež avokada vsebuje od 5 do 30 odstotkov olja.

Izdelava ni bila lahka, zato bom pa toliko raje iz olja naredila nekaj posebnega – balzam za ustnice.

Preberite si tudi, kako si lahko sami naredimo balzam za ustnice.