Trenutno smo sredi obdobja, ko je gripa zelo razširjena. Znaki okužbe so običajno povišana telesna temperatura, kašelj, zamašen nos, glavobol, bolečine v mišicah. povečana utrujenost ter bruhanje ali diareja. Kako ukrepati, če sumite, da ste se tudi sami okužili z virusom, ki povzroča gripo? Za vas imamo nekaj koristnih napotkov

Privoščite si čim več počitka in spanja

Nadaljevanje z vsakodnevnimi aktivnostmi, čeprav imate občutek, da zbolevate, bo zgolj poslabšalo simptome in podaljšalo čas okrevanja. Tako je pametno, da čim prej prestavite vse obveznosti in si privoščite počitek. Pomembno je, da poskušate pri tem čim več spati, saj naj bi se med spanjem v možganih tvorila beljakovina, ki pospeši okrevanje v primeru gripe.

Pomagajte svojemu imunskemu sistemu s pravo hrano

Krepitev imunskega sistem je seveda precej bolj smiselna že prej, kot metoda za zmanjševanje nevarnosti za okužbo. Vendar pa to še ne pomeni, da ne morete vsaj nekoliko pomagati svojemu telesu v boju z virusi, četudi je do okužbe že prišlo. Da bo vaš imunski sistem čim močnejši, posledično pa bo lažje obračunal z virusi, uživajte živila, bogata z vitaminom C, kot so na primer različni citrusi. Za močan imunski sistem pa so zelo pomembni tudi probiotiki, ki jih najdemo v fermentiranih živilih, na primer v kislem zelju, ki je obenem prav tako zelo dober vir vitamina C.

Pijte veliko tekočine, vendar se izogibajte kofeinu

Če opazite, da se vas loteva gripa, začnite povečevati vnos tekočine. Ta je še posebej pomembna, če imate drisko ali če bruhate. Po drugi strani pa se priporoča, da prekinete z uživanjem kave in drugih kofeinskih napitkov. Kofein namreč povečuje nevarnost za dehidracijo. Verjetno pa je samoumevno tudi, da ne smete uživati alkohola.

Redno si umivajte roke in uporabljajte razkužilo

Najbrž nočete, da bi se okužili tudi drugi. Tako poskušajte čim bolj omejiti stike z drugimi ljudmi. Priporoča se, da se izogibate pretiranemu druženju še vsaj 24 ur po tem, ko nimate več povišane telesne temperature. To bo seveda dobro tudi za vas, ker si boste lahko tako privoščili počitek. Seveda pa omejitev stikov ni vedno izvedljiva, na primer v primeru družinskih članov. Vseeno pa lahko tudi tu vsaj nekoliko zmanjšate tveganje za njihovo okužbo, predvsem z rednim umivanjem rok in uporabo razkužila za roke.

Kako se upreti gripi in prehladu pa izveste v januarski reviji Bodi eko.

Ingverjeva korenina skriva v sebi ogromno za zdravje koristnih snovi. Še posebej v zimskih mesecih pogosteje posegamo pri pripravkih iz ingverja, ki nam pomagajo pri krepitvi imunskega sistema, preprečevanju okužb, lajšanju simptomov gripe in prehlada ter pri še marsikateri zdravstveni težavi. Med drugim je skodelica ingverjevega čaja kot nalašč tudi za takrat, ko se želite malce pogreti. Ingver namreč zelo uspešno spodbuja prekrvavitev.

Seveda je vedno najboljša možnost, da uporabite kar svežo korenino. Da pa bi čim bolj podaljšali svežino ingverja, ga morate pravilno shranjevati. Pri tem obstaja kar nekaj različnih možnosti. Tokrat smo za vas pripravili nekaj uporabnih trikov za shranjevanje ingverja v hladilniku, zamrzovalniku in v steklenem kozarcu …

Shranjevanje ingverja v hladilniku

Kos sveže, neolupljene ingverjeve korenine položite v plastično vrečko. Nato  iz vrečke iztisnite čim več zraka in jo shranite v predal v hladilniku, namenjen sadju in zelenjavi. Če ste že uporabili del ingverjeve korenine, najprej do suhega zbrišite tisti del, kjer se zarezali. S tovrstnim shranjevanjem lahko ingver v hladilniku počaka tudi več tednov.

Preberite tudi: Katera živila ne sodijo v hladilnik

Shranjevanje ingverja v zamrzovalniku

Za še daljšo obstojnost ingverjeve korenine jo lahko shranite kar v zamrzovalniku. Tako se vam ne bo zgodilo, da bi ostali brez ingverja ravno takrat, ko bi ga želeli vključiti v zanimiv recept. Tudi v tem primeru ingver najprej shranite v vrečko, primerno za zamrzovanje, in poskušajte iztisniti čim več zraka. Pred uporabo vam sicer ni treba odmrzniti celotne korenine. Del, ki ga potrebujete, preprosto olupite in ga naribajte, ostanek pa položite nazaj v zamrzovalnik.

Shranjevanje ingverja v steklenem kozarcu

Če ste ingver že olupili, shranjevanje ingverja v hladilniku ni najboljša ideja, saj se bo tako zelo hitro izsušil. Namesto tega ingver raje naribajte ali narežite na tanke rezine, ki jih stresite v steklen kozarec in jih nato prelijte z močnim alkoholom, na primer z vodko. Tako bo ostal ingver uporaben še približno teden dni – dokler ne postane alkohol moten.

Nekaj dodatnih možnosti …

Ingver lahko »shranite« tudi tako, da ga vključite v izdelavo različnih zdravilnih pripravkov – na primer v izdelavo domačih ingverjevih bombonov oziroma pastil, namenjenih blaženju kašlja in lajšanju bolečin v grlu, v pripravo kandiranega ingverja ali pa morda ognjenega jabolčnega kisa.

Znano je, da predstavlja kajenje enega največjih dejavnikov tveganja za spontani splav v prvem trimesečju nosečnosti. Vendar pa naj bi bila izpostavljenost onesnaženemu zraku – torej dejavnik, na katerega ženske ne morejo neposredno vplivati – enako problematična. To je zaključek, do katerega sta prišla dr. Matthew Fuller, asistent za področje kirurgije na Univerzi Utah, in analitičarka Claire Leiser, ki sta analizirala podatke kar 1300 žensk, ki so morale zaradi težav v prvi polovici nosečnosti obiskati urgenco v bolnišnici v Salt Lake Cityju …

Možnost za spontani splav se lahko poveča tudi za 16 odstotkov

Ugotovljeno je bilo, da ima lahko že kratkotrajna izpostavljenost nadpovprečno onesnaženemu zraku med nosečnostjo resne posledice. Že sedemdnevna izpostavljenost poveča tveganje za 16 odstotkov, kar je podobna številka kot pri nosečnicah, ki kadijo. Dr. Fuller, pobudnik raziskave, se je za ta korak odločil, ko je na podlagi opazovanja zaznal, da obdobjem hujše onesnaženosti sledi povečano število spontanih splavov. Tako je želel svojo hipotezi o povezanosti teh dveh dejavnikov tudi znanstveno potrditi.

Še posebej problematične naj bi bile povečane vrednosti NO₂

Pri raziskavi so bili upoštevali različni dejavniki, ki bi lahko povečali možnost za spontani splav. Vendar pa je bilo na koncu ugotovljeno, da je bila verjetnost za spontani splav najvišja pri tistih ženskah, ki so bile sedem dni pred nesrečnim dogodkom izpostavljene povečani količini dušikovega dioksida v zraku. Dušikov dioksid je sicer plin, ki nastaja pri izgorevanju fosilnih goriv, še posebej dizla. Ni sicer še povsem jasno, kako natančno onesnažen zrak privede do spontanega splava. Domneva se, da sta glavna razloga povzročanje oksidativnega stresa in kroničnih vnetij v telesu. Prav tako pa v okviru omenjene raziskave ni bilo ugotovljeno, katera je tista gestacijska starost, pri kateri je fetus še posebej občutljiv na onesnažen zrak, kar pa bo morda predmet novih raziskav v bližnji prihodnosti.

Včasih je pametneje ostati doma, a to seveda ni dolgoročna rešitev

Že pred tem so bile sicer izvedene raziskave, katerih izsledki so pokazali, da obstaja močna povezava med izpostavljenostjo nosečnice onesnaženemu zraku in povečano nevarnostjo za okvare pri plodu, nizko porodno težo otroka  in za prezgodnji porod. Poleg tega pa lahko onesnažen zrak vpliva že na samo zanositev oziroma na težave z zanositvijo. Onesnaženost je seveda težava, ki zahteva odpravo samega vzroka, vendar je dr. Fuller vendarle svetoval nosečnicam, da poskušajo same narediti največ, kar lahko, da se izognejo negativnim vplivom. Eden izmed osnovnih ukrepov je tako ta, da ne zapuščajo stanovanja v primeru opozoril, da je zrak zunaj še posebej onesnažen.