V letu 2018 se je, kot ste verjetno opazili tudi sami, ogromno govorilo o plastičnih slamicah in podobnih izdelkih iz plastike za enkratno uporabo. Čeprav se zdijo slamice, ki so bile še nedolgo tega povsem običajne v praktično vsakem lokalu in restavraciji, na prvi pogled precej nedolžne, pa je začelo vse več ljudi spoznavati, da to ne drži. Na globalni ravni, predvsem pa v daljšem obdobju so lahko »nedolžne plastične slamice« in podobni odpadki zelo velika težava. Tako se marsikje sprejemajo ukrepi, s pomočjo katerih naj bi se uporaba plastičnih izdelkov za enkratno uporabo čim bolj omejila. Vendar pa je nekega moškega s Floride eden izmed tovrstnih ukrepov pred nedavnim tako razbesnel, da se je fizično spravil na nič hudega slutečo uslužbenko v restavraciji …
Gostje morajo za slamico eksplicitno prositi
Do incidenta je prišlo v eni izmed poslovalnic znane verige s hitro prehrano McDonald’s. Kot je kasneje povedala ena izmed prič, je začel moški najprej kričati, saj plastičnih slamic ni bilo na njihovem običajnem mestu. Uslužbenci so mu nato povedali, da je prišlo do spremembe zaradi zakonskih omejitev. V floridskem mestu St. Petersburg je namreč nedolgo tega začela veljati uredba, da lahko gostje v lokalih in restavracijah dobijo slamico izključno v primeru, da jo eksplicitno zahtevajo. Tako slamice ne smejo biti več shranjene na izpostavljenem mestu, kjer jo lahko vsakdo vzame kar sam.
Moški pa se s tem pojasnilom ni zadovoljil. Začel je nasprotovati dejstvu, da takšna uredba v resnici obstaja, dokler ni poskušal na koncu kar fizično obračunati z eno izmed uslužbenk. Ta se je sicer na srečo uspešno ubranila, menda predvsem po zaslugi tega, da je v mladosti trenirala boks, moški pa je bil nato aretiran.
Do kje sega naša pravica (do onesnaževanja)?
Najverjetneje sicer zgolj odsotnost plastičnih slamic ni bila pravi razlog za izbruh Američana, ampak le povod. Kljub temu pa je dogodek med drugim sprožil tudi nekaj razprav o tem, da vendarle obstaja precejšen odstotek ljudi, ki lastno udobje postavlja pred zmanjševanje negativnega vpliva na okolje. V tem primeru se vsakršna okoljevarstvena pobuda dojame kot kršenje pravic, ne pa kot nekaj, kar lahko dolgoročno koristi vsem. Tako je lahko ta incident tudi spodbuda za debato o tem, ali imamo zares »pravico do onesnaževanja«, če se tako pač odločimo – oziroma dokler nas zakonska omejitev ne prisili v nasprotno …