Žabec Romeo sameva že kar 10 let. Toliko časa je namreč minilo, odkar je bilo mogoče v naravi zadnjič opaziti pripadnika vrste z znanstvenim imenom Telmatobius yuracare, ki ji pripada tudi Romeo, ki od leta 2010 biva v bolivijskem prirodoslovnem muzeju. Poskusi, da bi našli njegovo Julio in tako preprečili izumrtje vrste, so lani privedli celo do tega, da je osamljeni žabec dobil svoj lastni profil na portalu za zmenke Match, s čimer si je prislužil ogromno pozornosti. Profil je bil namenjen zbiranju sredstev za iskanje Romeove Julije, hkrati pa opozarjanju na problem izumiranja številnih živalskih vrst. Čeprav je bil Romeo zelo dolgo edini znani pripadnik svoje vrste, niso raziskovalci nikoli povsem obupali – in zdaj so njihovi napori končno obrodili sadove!
Raziskovalcem uspelo najti kar pet predstavnikov iste vrste
Odprava, ki jo je vodila Teresa Camacho Badani, se je podala v bolivijski deževni gozd. Po celodnevnem iskanju žab, ki bi pripadale vrsti Telmatobius yuracare, prepoznavni predvsem po oranžnem trebuščku, so nameravali že skorajda zapustiti gozd, ko so se odločili, da vendarle pregledajo območje še enega potoka. Po približno 15 minutah iskanja je bila prav Teresa Camacho Badani tista, ki ji je uspelo. Prva žaba, ki so jo našli, je bil sicer samec. Vendar je ekipa raziskovalcev nato sklepala, da so v okolici najverjetneje tudi samičke. V prirodoslovni muzej so se na koncu vrnili s kar petimi žabami vrste Telmatobius yuracare – z dvema samičkama in s tremi samci. Vse žabice so trenutno v karanteni, hkrati pa se jim poskuša zagotoviti čim bolj podobne pogoje tistim, ki bi jih imeli sicer v naravi (podobna kakovost in temperatura vode ipd.). Prejele so tudi cepivo proti hitridiomikozi, nalezljivi glivični bolezni, zaradi katere sicer umirajo dvoživke po vsem svetu.
Si bo vrsta s tem le opomogla?
Vse je torej pripravljeno na to, da Romeo že kmalu spozna svojo Julijo. Ta naj bi bila zelo živahna, medtem ko je Romeo precej sramežljiv. Tako znanstveniki upajo, da bo tudi v tem primeru obveljalo, da se nasprotja privlačijo. Od tega, kako všeč si bosta, pa je seveda močno odvisno tudi nadaljevanje vrste. Morebitni potomci bodo namreč nato vrnjeni v naravo. Žabec Romeo naj bi sicer od začetka precej intenzivno klical samičke, vendar pa so se njegovi »paritveni klici« sčasoma umirili, kot bi tudi sam že skorajda obupal. Obstaja sicer več razlogov, zakaj se je vrsta Telmatobius yuracare znašla skorajda na robu preživetja. Gre predvsem za preplet vpliva podnebnih sprememb, krčenja njihovega naravnega habitata, onesnaženosti okolja, že omenjene hitridiomikoze in še nekaterih drugih dejavnikov. Vendar pa Telmatobius yuracare ni edina vrsta dvoživk, ki potrebujejo pomoč. Populacije mnogih vrst žab se zmanjšujejo po vsem svetu, in sicer zaradi zelo podobnih razlogov.