V zadnjih letih se je pogosto poudarjalo, da uživanje jajc ne prispeva bistveno k povečanemu tveganju za bolezni srca in ožilja, četudi gre za večje število jajc na teden ali celo na dan. V preteklosti pogoste trditve, da so jajca problematična za poviševanje ravni škodljivega holesterola v telesu, so bile tako večkrat postavljene pod vprašaj. Nova, obsežna študija, ki je bila pretekli petek objavljena v reviji JAMA, pa je ponovno pokazala, da jajca morda vendarle niso tako nedolžna , kot so nas poskušali v zadnjem času prepričati mnogi …

Zajeti podatki za skoraj 30.000 odraslih Američanov

Analiza je vključevala podatke za  29.615 odraslih Američanov, in sicer za daljše časovno obdobje med letoma 1985 in 2016. Raziskovalci so ugotovili, da 3–4 jajca na teden pomenijo za 6 odstotkov višjo verjetnost za srčno-žilne bolezni. Obenem pa je omenjena količina jajc v prehrani pomenila za 8 odstotkov večjo verjetnost za smrt osebe v času študije.

Problematičen predvsem holesterol

Kot so navedli znanstveniki, naj bi bil najverjetnejši krivec za tveganja, povezana z uživanjem jajc, holesterol. Prav jajca so namreč eno izmed živil z največjo vsebnostjo prehranskega holesterola. Hkrati je bilo v okviru raziskave ugotovljeno tudi, da je 300 mg holesterola na dan povečalo verjetnost za bolezni srca in ožilja za 17 odstotkov, verjetnost za smrt v času trajanja študije pa se je zaradi navedene količine dnevno zaužitega holesterola povečala za 18 odstotkov v primerjavi s tistimi, ki holesterola niso uživali. 

Koliko vpliva na smernice zdrave prehrane ima prehranska industrija?

Nova študija se zdi sicer v nasprotju z najsodobnejšimi nutricionističnimi smernicami, vendar mnogi zdravniki ob tem poudarjajo, da so vedno obstajali podatki, ki kažejo na povezavo med uživanjem jajc in povišanim holesterolom oziroma srčno-žilnimi boleznimi. Nekateri zdravniki ob tem opozarjajo tudi, da so prehranske smernice (pre)pogosto podvržene pritiskom različnih industrij.

Preberite tudi: Holesterol – pazite na zdravje s pravo prehrano!

Znano je, da moramo biti z uporabo palčk za čiščenje ušes zelo previdni. Mnogi strokovnjaki jih celo povsem odsvetujejo, saj lahko pride zaradi njih do okvare sluha. Vendar pa je primer 31-letnika iz Anglije dokaz, da to niti ni najhuje, kar se nam lahko zgodi. Poročilo o njegovem zdravljenju, ki so ga otorinolaringologi objavili pred kratkim, namreč razkriva, da je bila pri moškem uporaba palčk za čiščenje ušes povod za hudo vnetje možganske ovojnice, ki je bilo zanj skorajda usodno.

Na delu možganske kosti se je začel kopičiti gnoj

Vse se je začelo, ko je med čiščenjem bombažni košček palčke zašel v ušesni kanal. To je sprožilo vnetje ušes, ki se je nato razširilo do možganske ovojnice. Moški je sicer zdravnikom povedal, da sploh ne ve natančno, kdaj je prišlo do tega dogodka. Na prvi pogled nedolžen košček bombaža je imel torej v tem primeru zelo resne posledice. Bakterijska okužba, ki se je razvila v ušesnem kanalu, je poleg možganske ovojnice dosegla celo lobanjsko kost, kjer se je začel na vnetih mestih kopičiti gnoj.

Dolgotrajne težave, ki so dosegle vrhunec s hudim napadom

Čeprav okužba ni dosegla samih možganov – ustavila se je namreč pri ovojnici – pa so se začele pri moškem pojavljati različne nevrološke težave. Na koncu je doživel hud napad, zaradi česar je bil nato tudi sprejet na urgenco.  Same težave so se sicer začele že pred tem. Pacient je kasneje povedal, da je približno 10 dni pred dogodkom občutil močno bolečino v levem ušesu, pojavljal pa se je tudi ušesni izcedek. Poleg tega se je spopadal tudi s hudimi glavoboli, zaradi katerih je moral občasno celo bruhati, in s težavami s spominom.

Košček bombaža s palčke je bil najverjetneje ujet že nekaj let

Težave z ušesi pri pacientu niso bile nekaj novega, saj naj bi se z bolečine v levem ušesu, ki jih je spremljalo tudi slabšanje sluha, v njegovem življenju prisotne že približno 5 let. V tem obdobju je bil dvakrat tudi zdravljen zaradi resnejšega vnetja ušesa. Ko so zdravniki odkrili košček vate, ki se je odtrgal s palčke za čiščenje ušes, so lahko ugotovili, da je bil tam najverjetneje že nekaj let in da je bil prav to povod za vse pretekle težave. Na srečo se je stanje pacienta s pomočjo antibiotikov izboljšalo, obenem pa najverjetneje ne bo imel resnejših dolgoročnih težav s sluhom ali s kognitivnimi funkcijami. Skoraj prepričani pa smo, da si v prihodnje pri čiščenju ušes ne bo več pomagal s palčkami.

Preberite tudi: Netresk – mnogo več kot le zdravilo za vnetje ušes

Glavkom, znan tudi pod imenom zelena mrena, je glavni razlog za izgubo vida pri ljudeh. Najpogosteje gre za težavo, ki jo sproži blokada v očesu, zaradi česar tekočine ne morejo nemoteno iztekati. Posledično pride do povečevanja pritiska v očesu, kar lahko poškoduje vidni živec, povezan z našimi možgani. Če se glavkoma ne zdravi, obstaja torej velika nevarnost za oslepitev. Vendar pa se tu pojavlja vprašanje, kaj sploh je najprimernejša oblika zdravljenja pri tej težavi. Mnogi pacienti danes še vedno dobivajo kapljice, namenjene lažjemu iztekanju tekočine iz očesa. Vendar pa je glede na  pred nedavnim objavljene zaključke raziskave, ki je trajala 3 leta in v katero je bilo vključenih 718 pacientov, laser v veliko primerih precej boljša izbira …

Namesto dosmrtne uporabe kapljic zgolj enkratni poseg

Kot menijo podpisani avtorji, bi morala postati selektivna laserska trabekuloplastika prva izbira pri glavkomu, ki bi zamenjala predpisovanje kapljic. Ugotovljeno je bilo namreč, da je laserska terapija učinkovitejša in varnejša rešitev, hkrati pa tudi cenejša. Medtem ko morajo kapljice pacienti z glavkomom uporabljati do konca življenja, pa gre pri laserju zgolj za enkratni postopek, ki traja približno 15 minut. Pacient zapusti zdravniško ordinacijo še isti dan. Za povrh pa je treba upoštevati še možne stranske učinke, ki jih prinaša dolgotrajna uporaba kapljic za oči – med drugim se s tem poveča tveganje za sivo mreno, prihaja pa lahko tudi do pretirano upočasnjenega srčnega utripa in izčrpanost.

Laserska terapija poskrbela za mnogo stabilnejši pritisk v očesu

Osnovni princip pri laserski terapiji je ta, da žarki povzročijo rahlo vnetje točk, kjer tekočina zapušča oko. S tem se sprostijo blokade, odvečna tekočine se izloči, pritisk v očesu pa se zmanjša. V primeru 718 sodelujočih v raziskavi je šlo za paciente, pri katerih je bil glavkom odkrit pred kratkim. Raziskovalci so primerjali učinkovitost različnih oblik zdravljenja, ki so jih ti pacienti prejeli oziroma prejemali. Rezultati so jasno pokazali, da je bil pri tistih, pri katerih se je izvedla laserska terapija, pritisk v očesu precej stabilnejši. Poleg tega je bil pri njih redkeje potreben dodaten operativni poseg.