Prijava
Nova študija z univerze Aarhus na Danskem je pokazala, da je čas, ki ga otroci preživijo zunaj, dragocen in koristen za njihovo duševno zdravje.
V urbana območja bi mogli vključiti več zelenih površin
Pri otrocih, ki preživijo več časa v naravi, je manj verjetno, da bodo kot odrasli razvili različne psihiatrične motnje, saj je, kot dokazujejo raziskave, igranje na prostem izredno dobro za otrokovo splošno veselje in razvoj. Sicer obstaja veliko dejavnikov, ki vplivajo na duševno zdravje, kot sta, denimo, genetska predispozicija in družinska zgodovina. Raziskovalci še opozarjajo, da bistvo študije ni prestrašiti mestnih prebivalcev, temveč okrepiti idejo, da so zelene površine dobre za otroke, vključevanje naravnega okolja v urbana območja pa dokazano koristno.
Otroci preživijo za polovico manj časa zunaj, kot so ga njihovi starši
Dejstvo je, da otroci ne preživljajo več toliko časa zunaj, kot so ga generacije pred njimi. Anketa, ki jo je izvedla britanska organizacija National Trust, kaže, da otrok povprečno preživi zunaj nekaj malega več kot 4 ure tedensko. Za primerjavo – njihovi starši so zunaj preživeli približno 8,2 ur tedensko. A si mnogi starši prizadevajo te navade spremeniti, ker menijo, da njihovi otroci ne dobijo dovolj sonca in svežega zraka. Znanstveniki tem ugotovitvam pritrjujejo. Obstaja namreč veliko dokazov, da je spontana igra brez usmerjanja na prostem ključnega pomena za razvoj otroka. Otroci, ki se lahko zunaj svobodno igrajo, se bolje razvijejo in so srečnejši, narava pa zagotavlja tudi idealen kraj za povezovanje med otroci in starši. Res je, da takrat, ko vreme tega ne dopušča, ne moramo v naravo. Vendar pa bi, vsaj po mnenju znanstvenikov, morali zunaj preživeti veliko več svojega časa.
Manj stresa in boljša okoljska ozaveščenost
»Otrokom narava predstavlja neverjetno zanimivo igrišče,« pravi dr. Richard Mitchell, epidemiolog in direktor Centra za raziskave okolja, družbe in zdravja. “To je fantastičen kraj za odkrivanje, kako svet deluje, otrok pa lahko skače po vejah dreves in se igra v blatu. Vse te senzorične stimulacije izredno pozitivno vplivajo na razvoj otrok,« doda.
Študije kažejo, da se naši možgani odzivajo na naravo tako, da zmanjšujejo koncentracijo stresnih hormonov, ki krožijo po našem telesu in znižujejo naš krvni tlak. Prav tako so študije pokazale, da so otroci, ki veliko časa preživijo na prostem, bolj pozorni v šoli in na standardiziranih testih dosegajo boljše rezultate. Čas, preživet na prostem, prav tako pomaga v boju proti debelosti in izboljša otrokove socialne veščine, saj druge raziskave kažejo na povezavo med stikom z naravo in altruističnim, sodelovalnim in kooperativnim vedenjem. Študija iz leta 2006 je pokazala, da študenti, vpisani v šole z bolj raznolikimi naravnimi okolji, niso samo bolj fizično aktivni, temveč tudi bolj civilizirani.
Na družbeni ravni študije kažejo, da so otroci, ki odrastejo v naravi, bolj okoljsko ozaveščeni in tudi bolj zainteresirani za ohranjanje in zaščito okolja. »Življenja otrok so preveč strogo načrtovana,« pravi Mitchell. »Otroke vozimo na treninge nogometa in urice klavirja, da bi bili v življenju uspešni, obenem pa pozabljamo na prednosti, ki nam jih daje narava,« še zaključi.
Preberite tudi: Največ stresa za mame treh otrok
