Čeprav se mnogi zavedajo, kako neprijetno je lahko pogosto zaprtje, pa se boste verjetno strinjali, da gre pri tej zgodbi za resnično ekstremen primer. Govorimo o tem, kar se je nedolgo tega zgodilo 23-letnemu Kitajcu, ki je bil v bolnišnico sprejet zaradi zelo hudih bolečin v trebušnem predelu, zaradi katerih je imel težave z govorom in celo z dihanjem. Ko so zdravniki opravili CT trebušnega predela, so namreč ugotovili, da se v njegovem črevesu zadržuje kar 13 kilogramov blata!

Črevo je bilo videti, kot da se bo vsak trenutek razpočilo

Ostanki blata naj bi se v črevesu mladeniča s Kitajske kopičili več kot dve desetletji, torej praktično njegovo celotno življenje. Posledično je postalo njegovo črevo zelo vneto in močno razširjeno. Kot je povedal eden izmed zdravnikov, ki so izvedli operativni poseg, je bilo črevo videti, kot da se lahko vsak hip razpoči. Na srečo je stanje pacienta po operaciji, ki je trajala približno 3 ure, dobro. Kot vse kaže, ne bo imel težav z okrevanjem. Brez ustreznega zdravniškega posega pa bi lahko seveda ta mladi moški tudi umrl. 

Primer povezan s Hirschsprungovo boleznijo, ki prizadene predvsem moške

Razlog, zaradi katerega naj bi sploh prišlo do zadrževanja tolikšne količine blata v črevesu, je bila sicer v tem primeru Hirschsprungova bolezen. Gre za bolezen, ki naj bi bila dedna  in povezana z gensko mutacijo. Pogostejša je pri moških kot pri ženskah, prizadene pa predvsem debelo črevo, in sicer tako, da prepreči normalno premikanje blata skozenj. Dojenčkom, ki se rodijo s to boleznijo, manjkajo živci v mišicah debelega črevesa, zato pri njih pogosto ne pride do odvajanja blata v prvih 48 urah po rojstvu.

Preberite tudi: Kaj povzroča zaprtje? Odkrijte vzrok za počasno prebavo!

Za mnoge je pomlad med drugim čas, ko se lotijo generalnega čiščenja stanovanja. To je vsekakor koristna navada, vendar pa vaš dom ni edini, ki mu bo dobro delo čiščenje po dolgi zimi. Tudi vaše telo se prebuja iz spomladanskega spanca – in prav je, da mu pri tem pomagate tako, da ste še posebej prijazni do njega.

Prav zato vam predlagamo, da se letos lotite preprostega 21-dnevnega čiščenja telesa, ki bo poskrbelo za to, da boste v pomlad zakorakali bolj zdravi in polni sveže energije!

Zakaj prav 21 dni?

Dolžina čiščenja oziroma razstrupljanja telesa je seveda lahko poljubna. Pomembno je predvsem, da dolžino prilagodite intenzivnosti celotnega procesa. Kadar gre za zelo intenzivno obliko čiščenja telesa, se običajno priporoča največ nekajdnevno izvajanje. Po drugi strani pa lahko manj intenzivne oblike izvajate tudi dlje časa – oziroma bo šele tako prišlo do zares opaznih sprememb.

Poleg tega pa je za mnoge izmed receptov in metod, ki jih predstavljamo tokrat, priporočljivo, da postanejo po zaključenem procesu čiščenja del vašega vsakdana. In 21 dni je po nekaterih raziskavah ravno pravšnji čas, da usvojimo novo navado. 

Več si preberite v tiskani reviji Bodi eko.

Med drugim boste lahko prebrali tudi kako si lahko sami pomagamo pri cistitisu ali vnetju sečnika, kako se učinkovito boriti proti stresu ter kako premagati slabokrvnost in pomanjkanje železa …

Verjetno ste že slišali za projekt Knjigobežnice, namenjen prosti izmenjavi knjig. Ideja tu je v osnovi precej preprosta. Knjige, ki jih ne potrebujete več, pustite v posebnih hišicah. Hkrati pa lahko morda vzamete knjige, ki so jo tam pustili drugi. Podobne projekte je mogoče zaslediti tudi v tujini, kjer pa poskušajo ta koncept aplicirati tudi na druga področja. Eno bolj zanimivih je vsekakor izmenjava hrane. S tem pridejo presežki hrane do tistih, ki jih zares potrebujejo. Obenem pa to pomaga tudi pri zmanjševanju količine zavržene hrane …

Od javnih kuhinjskih omaric do javnih hladilnikov

Sprva so tovrstne izmenjave hrane potekale predvsem v obliki nekakšnih javnih kuhinjskih omaric, kjer so lahko ljudje pustili hrano z daljšim rokom uporabe in različne gospodinjske pripomočke. Postopoma pa so se začeli pojavljati tudi hladilniki za javno uporabo. Pogosto se namreč zavrže predvsem tisto hrano s kratkim rokom uporabnosti, ki zahteva shranjevanje v hladilniku. 

Hladilniki za javno uporabo na mestih, kjer se dnevno zadržuje veliko ljudi

V Veliki Britaniji je bila pobudnica ideje za javne hladilnike organizacija Hubbub. Od leta 2016, ko so se začeli v državi pojavljati tovrstni hladilniki, pa do danes je njihovo število narastlo že na 50. Organizacija ima sicer cilj, da do leta 2020 doda še 50 novih. Hladilniki so postavljeni na mestih, kjer se dnevno zadržuje veliko ljudi, med drugim tudi na fakultetah. Prek njih pa se lahko mesečno izmenja tudi do pol tone hrane. Sistem ni namenjen zgolj posameznikom, ampak lahko presežno hrano vanj prinašajo tudi iz trgovin ipd.

Ideja za izmenjavo presežkov hrane znotraj manjših skupnosti

Podoben projekt je sprožila tudi organizacija Freedge, le da gre tu za manjše hladilnike, ki so posledično namenjeni predvsem uporabi znotraj manjših skupnosti. Ti hladilniki so trenutno že prisotni po Severni in Južni Ameriki ter po nekaterih evropskih državah. Tisti, ki se odločijo za postavitev njihovega hladilnika, so nato tudi odgovorni za dnevne preglede in odstranjevanje neustrezne hrane ter za tedensko čiščenje.

Liste za presaditev organov so v mnogih državah polne hudo bolnih pacientov. Mnogi izmed njih niti ne dočakajo priložnosti za presaditev, saj bolezen napreduje prehitro, darovanih organov pa je po drugi strani premalo. Čeprav raziskave kažejo, da so ljudje večinoma naklonjeni ideji darovanja organov po smrti, pa se le redki odločijo za izrecno privolitev oziroma za izpolnitev ustreznih obrazcev. V nekaterih državah so na podlagi teh podatkov sklenili, da je morda čas za posodobitev sistema. To v praksi pomeni, da se vsi ljudje po smrti štejejo kot darovalci, razen če so se pred tem izrecno izrekli proti.

Španija prav po zaslugi posodobitve sistema država z največ darovalci na svetu

Marsikje je trenutni sistem darovanja organov takšen, da zahteva izrecno privolitev posameznikov, sicer se razume, da se ne strinjajo z darovanjem organov po smrti. Vendar pa je ponekod ureditev tudi drugačna. Različico sistema, ki zahteva izrecno prepoved darovanja organov, tako na primer že poznajo v Španiji, Belgiji in v Franciji. Po podatkih iz leta 2017 je bila Španija tako celo država z največ potencialnimi darovalci na svetu.

Na Nizozemskem so se prav tako odločili za drugačen pristop

Podoben zakon so leta 2017 sprejeli tudi na Nizozemskem. Osebe, stare nad 18 let, ki še niso v registru darovalcev, dobijo po pošti pisni poziv k opredelitvi. Tako lahko izberejo, ali se strinjajo ali ne strinjajo z darovanjem organov po smrti, na voljo pa jim je tudi možnost, da to odločitev prepustijo bližnji osebi. Če posameznik ali posameznica ne odgovorita na ta poziv, dobita čez 6 tednov še eno pismo. V primeru, da zopet ni odgovora, se to osebo vpiše na listo darovalcev.

Srce tragično preminule 9-letnice iz Anglije rešilo njenega vrstnika

Z letom 2020 se obeta nov zakon tudi v Angliji. V skladu z njim bodo vsi ljudje darovalci organov, razen tistih, ki bodo izrecno zavrnili to možnost. Šlo bo za t. i. Maxov in Keirin zakon, ki je ime dobil po dečku Maxu Johnsonu in deklici Keiri Ball. Slednja je pri 9 letih umrla v prometni nesreči, njeni starši pa so se nato odločili, da podarijo njeno srce Maxu, dečku iste starosti, ki je zaradi odpovedovanja srca čakal na presaditev. Prav s to potezo so seveda Maxu rešili življenje. Keirin oče je kasneje povedal, da se o darovanju organov sicer niso nikoli pogovarjali, vendar verjame, da bi njegova hčerka to želela, saj je bila takšna preprosto njena narava.

Ureditev, skladna z nagnjenostjo ljudi k pasivnosti

Posodabljanje sistema za darovanje organov je povezano tudi z ugotovitvami psihologov, da smo ljudje pogosto nagnjeni k pasivnosti. Tudi tisti, ki se načeloma strinjajo z darovanjem organov, zato pogosto ne uredijo vsega potrebnega za to. Nove ureditve tako omogočajo, da tem ljudem ni treba narediti ničesar – malce več aktivnosti je potrebne le v primeru, če se nekdo zaradi določenih razlogov ne strinja z darovanjem organov po smrti.

Zdravstvene težave, povezane z intimnimi predeli, so še vedno precej tabuizirana tema. Tako marsikatera ženska še ni slišala za možnost raka nožnice. Danes 45-letna Clare Baumhauer je na lastni koži občutila, da imajo tudi zdravniki pogosto težave s postavljanjem ustrezne diagnoze. Dolga leta je namreč tavala od enega zdravnika do drugega, pri čemer je obiskala tudi precej specialistov. Njena težava je bila kronična srbečica nožnice, v kateri zdravniki niso prepoznali simptoma raka …

Predpisana terapija ni nikoli prinesla pričakovanih rezultatov

Clare Baumhauer je od zdravnikov vedno odšla z diagnozami, kot so glivično vnetje, herpes, cistitis, vnetje mehurja ali zgodnja menopavza. Hkrati je hodila na redne odvzeme brisa materničnega vratu. Leta 2016, ko je postala srbečica povsem neznosna, se je odločila, da poskusi še enkrat. Takrat je obiskala zdravnika, ki je bil hkrati dermatolog in ginekolog, ter končno dobila pravo diagnozo. Ta je seveda ni razveselila, saj je zdravnik ugotovil, da gre za raka nožnice. Vendar pa se je takrat končno lahko začelo zdravljenje. Uspešno je prestala odstranitev tumorja, vendar pa se je nato izkazalo, da se je rak razširil še do limfnih žlez. Tako jo je čakalo še obsevanje, a na srečo je imela zgodba srečen konec. Danes želi s svojo zgodbo opogumiti druge ženske. Meni, da ne bi smelo biti nobene ženske v tovrstnih primerih sram oditi do zdravnika oziroma se po potrebi vračati, če predlagano zdravljenje ne odpravi simptoma, kot se je to dogajalo v njenem primeru. 

Simptomi raka nožnice, ki jih ne smete ignorirati

Kateri so torej tipični simptomi raka nožnice, ki bi jih morala poznati vsaka ženska? Eden izmed njih je že omenjena srbečica, ki ne mine.  Pojavljajo se lahko tudi bolečine oziroma povečana občutljivost. Vsekakor morate čim prej obiskati tudi zdravnika, če doživljate krvavitve, ki niso povezane z menstruacijo. Simptomi raka nožnice pa so lahko tudi spremenjena barva koža, bulice ali pa razjede. Pri Clare Baumhauer se je sicer celotna zgodba začela že pri njenih rosnih 12 letih, ko jo je prizadela redka kožna bolezen, imenovana lichen sclerosis. Simptomi te bolezni se lahko sicer pojavijo na katerem koli delu telesa, vendar pa najpogosteje napade prav območje genitalij. Ta bolezen pa lahko nato poveča možnost za raka nožnice.

Preberite tudi: Resnična Zgodba: »Zaradi raka razmišljam bolj pozitivno«