Debata o genskem inženiringu se pogosto nanaša predvsem na rastline. Vendar pa se mnogi raziskovalci ukvarjajo tudi z možnostmi genskega inženiringa ljudi. Enega največjih »prebojev« na tem področju so dosegli lani na Kitajskem, kjer sta se rodili deklici, katerih genski material je bil spremenjen tako, da sta odporni na virus HIV. Zdaj pa je skupina 18 priznanih znanstvenikov v reviji Nature objavila poziv k vsaj začasni prekinitvi tovrstnega genskega inženiringa. Med njimi najdemo celo znanstvenike, ki so svojimi odkritji pomembno prispevali k temu, da je genski inženiring ljudi danes sploh mogoč. Podpisani menijo, da se vse skupaj odvija s preveliko hitrostjo.

Za kaj sploh gre pri genskem inženiringu ljudi in zakaj je bil primer kitajskih deklic tako kontroverzen?

Osnova genskega inženiringa pri človeku je manipulacija DNK. Relativno nov pripomoček, imenovan CRISPR, je znanstvenikom omogočil , da je postalo spreminjanje DNK precej hitro in poceni. Temu je sledil velik preskok pri razvijanju tehnologije za gensko spreminjanje človeka. Ta tehnologija ima potencial, da nekako »popravi« genski material človeka še pred rojstvom. To lahko npr. pomeni odpravo določenih pomanjkljivosti, ki bi sicer vodile do bolezni.

Novembra lani je tako prof. He Jiankui oznanil rojstvo dvojčic, poimenovanih Lulu in Nana. Glavna razlika v primerjavi z drugimi, navidezno podobnimi dojenčki je bila ta, da so znanstveniki spremenili njun DNK v laboratoriju, zaradi česar sta zdaj odporni na okužbo z virusom HIV. V osnovi gre torej za nekaj pozitivnega, vendar pa številni znanstveniki opozarjajo, da so dolgoročne posledice tovrstnega genskega inženiringa nejasne. Vsaka modifikacija se namreč prenaša na naslednje generacije, kar lahko pomeni precejšnje spremembe človeške vrste.

Ker gre za področje, ki je še precej neraziskano, se mnogi sprašujejo, ali ne obstaja možnost za nehotene posledice navidezno preprostih in precej nedolžnih sprememb DNK. Pri dvojčicah, rojenih lani na Kitajskem, so bile npr. narejene spremembe na genu CCR5, ki ima vlogo tudi pri zaščiti našega telesa pred gripo in ki lahko vpliva na kognitivne sposobnosti. Poleg tega pa se odpira vprašanje etičnosti sprememb, ki ne bi bile neposredno povezane s preprečevanjem določenih zdravstvenih težav.

Odločitev, ki ne bi smela biti prepuščena samovolji posameznikov

Znanstveniki, ki želijo doseči, da bi se genski inženiring ljudi vsaj začasno prepovedal, menijo, da je treba tu upoštevati posledice za celotno človeško vrsto. Tako odločitve ne bi smele biti prepuščene zgolj enemu znanstveniku. Prepričani so, da bi bila nujna širša debata glede tega, ali bi bila npr. potrebna popolna prepoved genskega spreminjanja ljudi, ali bi bil ta morda lahko dovoljen samo v specifičnih, z zdravjem povezanih primerih ipd. Nekateri znanstveniki sicer menijo, da je He Jiankui s svojim dejanjem zelo očitno prekršil številne že obstoječe regulative na tem področju.

Preberite tudi: Drugi človek na svetu, ki so ga ozdravili okužbe z virusom HIV!