Dieta GAPS: kako ozdraviti avtizem, motnjo pozornosti, hiperaktivnost, disleksijo in druge presnovne bolezni

Dieta GAPS je prehranski protokol, ki pomaga pri različnih težavah, za katerimi trpijo predvsem otroci in pogosto veljajo za neozdravljive. Beseda GAPS je sestavljena iz »gut-and-psychology syndrome«, kar v prevodu pomeni črevesni in psihološki sindrom. Gre za bolezensko stanje, ki povezuje prebavni sistem in možgane.

Avtorica protokola GAPS, dr. Natasha Campbell-McBride, pravi, da večina zdravstvenih težav izhaja iz neravnovesja v črevesni mikroflori. Moderni svet in prehranjevanje pa predstavljata veliko nevarnost za črevesno floro. Dieta GAPS oziroma ta prehranski protokol podpira zdravljenje motenj učenja, psihiatričnih in psihičnih motenj, kot so avtizem, hiperaktivnost in motnje pozornosti, disleksija, dispraksija, depresija, shizofrenija, bipolarna motnja, obsesivno-kompulzivna motnja, motnje hranjenja, epilepsija in druge. S prehranskim protokolom GAPS se lahko s pomočjo hrane izločajo toksini, zdravi se poškodovano črevesje in odpravlja nenormalna črevesna flora. Ta je vzrok motnjam v delovanju centralno-živčnega sistema in kroničnih bolezni.

Novorojenček ima sterilno črevesno mikrofloro

Od kod torej toksini? Dojenček dobi črevesne mikrobe od svoje mame, ko gre skozi porodni kanal. Tudi očetje dodajo svoj del flore, saj je ta v območju njihovih dimelj. Dimeljsko floro pa redno delijo z materjo. Žal, pri tem novorojenček dobi tudi vse patogene mikrobe, ki so posledica jemanja antibiotikov v preteklosti in zdravil, zelo veliko črno piko pa nosijo tudi peroralni kontraceptivi, ki prav tako pustijo posledice v delovanju črevesja. Dojenčkovo mikrofloro v prvih treh tednih življenja naseli mešanica bakterij in tako nastane njegova črevesna mikroflora, ki bo v nadaljevanju življenja igrala izredno pomembno vlogo. Motnja črevesne flore ne vodi le do avtizma, ampak do številnih drugih bolezni.

Zelo velik dejavnik razvoja nenormalne črevesne formule je tudi, ali je bil dojenček dojen ali hranjen z mlečno formulo. S hranjenjem po steklenički dojenčki razvijejo nenormalno črevesno floro. Dokler je otrok dojen, je preko materinega mleka zaščiten, saj imajo ženske v krvi imunske dejavnike, ki so jih razvile kot varovalni odgovor na lastno črevesno floro. In ti imunski dejavniki so tudi v mleku. Ko se dojenje enkrat preneha, se ustavi tudi zaščita.

Kriva so tudi cepiva. Pa naj farmacevtska industrija še tako odgovarja, da ni tako, je vse več neodvisnih raziskav, ki močno potrjujejo povezavo med oslabljenim imunskim sistemom, nevrološkimi motnjami in cepivi. Dr. Campbell-McBride pravi, da se dojenčkova nenormalna črevesna mikroflora ne more dobro odzvati na cepiva. Gensko spremenjeni organizmi, ki so sestavni del cepiva, niso varni, naravnih pa ni mogoče patentirati. Dojenčki, pri katerih se ne razvije uravnotežena črevesna mikroflora, so podvrženi različnim vnetjem: ušes, prsi, grla in kože (impetigo). Potem pa še v prvih dveh letih življenja ti otroci prejmejo celo vrsto cepiv, kar stanje dodatno poslabša. Otrokov imunski sistem zori vse do njegovega tretjega leta in otrok z nenormalno črevesno floro ne more imeti dobrega imunskega sistema. Verjetno je to tudi odgovor, zakaj so današnji otroci tako pogosto bolni.

Dieta GAPS: Kaj ima črevesna flora skupnega z možgani

Črevesna flora je dobro organiziran sistem in kadar slabe bakterije prevladujejo nad dobrimi, se sistem poruši. Ena najpomembnejših vlog črevesne flore je vsekakor pravilna prebava in presnova hrane. Če otrok nima uravnotežene flore, potem zaužita hrana ne bo pravilno prebavljena in absorbirana, kar privede do pomanjkanja več vrst hranil. Zato je pri mladih in odraslih z motnjami pri učenju, s psihiatričnimi težavami in z alergijami zaznati številne vrste pomanjkanja hranil. Ključna hranila za razvoj možganov so magnezij, cink, selen, baker, kalcij, mangan, žveplo, fosfor, železo, kalij, vitamini B-kompleksa, C, A in D, folna kislina, maščobne kisline omega-3,-6,-9, glutation in še vrsta drugih aminokislin.

Pri osebah z nenormalno črevesno floro je pogost pojav tudi anemija. Zdravju škodljive črevesne bakterije, ki se vežejo na železo, tako požrejo vse železo, ki pride s hrano v telo in naprej v črevesje. Z železovimi prehranskimi dodatki stanje lahko samo še poslabšamo, saj se te bakterije še bolj razmnožijo. Prav anemičnost je najbolj pogost pojav oseb, ki trpijo za nevrološkimi motnjami.

Zaradi nepravilne prebave in presnove hrane se razvije vrsta simptomov v prebavnem traktu, pa tudi drugje. Mikrobi pretvorijo neprebavljeno hrano v stotine strupenih snovi, ki telo preplavijo s toksičnostjo. Namesto da bi se toksini izločili, tako uidejo skozi slabe črevesne stene v krvni obtok in naprej do možganov. Možgani postanejo zamašeni s toksini in niso več sposobni obdelovati čutnih informacij, otroci pa se ne morejo učiti ter razvijati spretnosti. Ko so ravni strupenosti nizke, se lahko pokažejo znaki, kot sta hiperaktivnost ali disleksija. Z višjimi ravnmi strupenosti pa se razvija avtizem. Dr. Campbell-McBride navaja, da ima 80 % teh otrok mešanico simptomov, ki ne spadajo v nobeno diagnostično kategorijo, vendar je pomembno, da jih čim prej prepoznamo in preprečimo trajne poškodbe.

Prehranski protokol ali dieta GAPS

Gre za izključitev vrste hrane, ki zastruplja možgane. Na drugi strani pa se v jedilnik vključijo živila, ki zdravijo. Hrana je preprosta, vzgojena na naraven način in, najpomembneje, ni procesirana. V povprečju se ljudje diete držijo nekaj let, vsaj dve leti pa sta potrebni, da se odpravi patogena flora, da se ponovno vzpostavi normalna flora, da se pozdravijo prepustne in poškodovane črevesne stene in da se črevesje vrne v stanje, ko spet postane glavni vir prehranjevanja namesto vir zastrupljanja.

Dieta GAPS je sestavljena iz dveh delov – uvodnega in polnega (ang. introduction in full).

Iz vsakodnevne prehrane je treba izključiti:

• sladkor in vse, kar vsebuje sladkor,
• vse vrste sirupov (agavin, melasin, javorjev, koruzni),
• slaščice in pekovsko pecivo, čokolado, sladoled,
• industrijska jedilna olja, margarino,
• konzervirano in predelano hrano,
• vsa žita in žitne izdelke (tudi brezglutenske, kot so riž, ajda in koruza),
• škrobno zelenjavo (krompir, pastinak, sladki krompir, topinambur),
• mleko in industrijske mlečne izdelke,
• sladke sadne sokove, alkoholne pijače, kavo, pravi čaj,
• težko prebavljive stročnice (razen beli fižol in sveži stročji fižol),
• sojo in vse izdelke iz soje.

Živila, ki zdravijo in jih je treba vključiti:

• sveže meso in ribe (pomembno je, da je domače pridelave in ne industrijske) – meso ne sme biti pusto, ampak takšno, ki se drži kosti, sklepov, kože ter vsebuje čim več maščobe,
• jetra in ostala drobovina iz ekološko rejenih živali;
• jajca iz domače ekološke reje, nikakor ne jajca iz baterijske reje; predvsem surov jajčni rumenjak je tisti, ki uživa visok ugled po vsebnosti dobrih maščob, ki so ključne za obnovo nevroloških funkcij;
• zelo pomembni in priporočljivi so domači fermentirani izdelki iz surovega mleka; poznamo sirotko, kislo mleko, kislo smetano, jogurt, surovo skuto in kefir, ki ga pripravimo iz kefirjevih zrnc;
• sveža zelenjava, prednost ima fermentirana zelenjava, poleg najbolj nam znanega kislega zelja se da fermentirati tudi korenje, peso, česen ipd.; fermentirani izdelki so ključni za razvoj dobre črevesne flore, zato jih morajo GAPS-bolniki uživati čim več;
• sveže sadje, obvezno mora biti zrelo;
• avokado, zrel, je odličen vir maščob za sanacijo črevesja;
• edino sladilo, ki je dovoljeno, je domači prvotočeni nesegreti med ali po slovensko strd, tak med ima mnoge pozitivne učinkovine za črevesno sluznico, če je bil med segret, je že izgubil svoje učinkovine in je od njega ostal le še sladkor;
• oreški in semena, ki morajo biti predhodno ustrezno namočena;
• maščobe, surove, predvsem živalskega izvora, kot so surovo maslo, maslo ghee, vse vrste domačih masti (svinjska, gosja, račja, jagnječja), slanina; primerna so tudi ekstra deviško oljčno olje, ekstra deviško kokosovo in palmino olje;
• sol naj bo nepredelana, morska ali himalajska.

Dr. Campbell-McBride kot pomemben del diete navaja tudi pitje svežih zelenjavnih sokov. Ti imajo nežno, a temeljito funkcijo čiščenja organizma. Nakup kakovostnega polžastega sokovnika je praktično edini strošek diete GAPS. Za razstrupljanje telesa so priporočljive kopeli z Epsomovimi solmi, z morsko soljo in s prahom morskih rastlin, z jabolčnim kisom in s sodo bikarbono.

Dodatki k prehrani

Dodatki niso nujni, vendar jih na željo posameznika lahko vključimo v dieto. Avtorica priporoča fermentirano olje jeter polenovke, ki je najpomembnejši vir vitamina A. Sicer je dieta GAPS sama precej bogata z vitaminoma A in D, vendar je olje iz jeter polenovke pomemben del zdravljenja. Bolnikom (na njihovo željo) priporoča tudi jemanje probiotikov, prebavnih encimov, morskih alg …

Bistvo in osnova te diete so mesne juhe, saj skrbijo za obnovo črevesne sluznice. Šele po tej sanaciji bo organizem zopet začel pridobivati zdrava hranila. Skoraj 90 % diete temelji na mesu, ribah, jajcih, fermentiranih mlečnih izdelkih in zelenjavi (kuhani, fermentirani in surovi). Pomembno vlogo imajo probiotiki, ki jih je treba dodajati k vsakemu obroku. Za žejo sta priporočljiva filtrirana voda in ingverjev čaj.

Avtorica diete GAPS, dr. Natasha Campbell-McBride, je po izobrazbi nevrologinja in nevrokirurginja. Svojega sina je s pomočjo te diete ozdravila avtizma. V Veliki Britaniji ima svojo kliniko, kjer pomaga ljudem z nevrološkimi motnjami, z učnimi težavami in s prebavnimi obolenji.

Če vas dieta GAPS zanima podrobneje ali pa ste se odločili, da začnete z zdravljenjem po protokolu GAPS, preberite knjigo dr. Natashe Campbell-McBride. Žal v slovenščino še ni prevedena.

Več informacij o dieti GAPS na spletnih straneh:
www.gaps.me
www.gapsdiet.com
www.holist.eu/GAPS.html

Pripravila: Petra Sotlar