Pametnejši dojenčki se zbujajo večkrat na noč in potrebujejo manj spanja

Ena izmed najpogostejših pritožb, ki jih je mogoče slišati iz ust novopečenih staršev, je, da jim kronično primanjkuje spanja. Znano je sicer, da se dojenčki prebujajo večkrat na noč, vendar pa mnogi starši menijo, da je njihov primer vendarle ekstremen. Če se tudi sami spopadate s podobnimi težavami, vam bo zagotovo vsaj malce v tolažbo dejstvo, da so dojenčki, ki se ponoči zbujajo zelo pogosto, pozneje v povprečju inteligentnejši od svojih vrstnikov.

dojencek zbujanje

Sodobni starši pogosto zaskrbljeni povsem po nepotrebnem

Po besedah profesorja Petra Fleminga, strokovnjaka za zdravje in razvoj malčkov, ki poučuje na Univerzi v Bristolu, naj bi raziskave kazale na visoko korelacijo med manjšo potrebo po spanju pri dojenčkih in poznejšo inteligentnostjo. Profesor Fleming obenem meni, da sodobni starši pogosto pričakujejo, da bo njihov dojenček spal skorajda brez prekinitev, nato pa so močno zaskrbljeni, če realnost pretirano odstopa od njihovih pričakovanj. Vendar pa človeški dojenčki preprosto niso »ustvarjeni« tako, da bi lahko spali dlje časa brez vmesnega zbujanja, s tem da so te prekinitve pri nekaterih še posebej pogoste.

Pametni dojenčki vedo, ob katerem delu dneva bodo dobili največ pozornosti staršev

Tudi zgodnje jutranje zbujanje naj bi bilo v določeni meri povezano z inteligentnostjo dojenčkov. »Pametni dojenčki« naj bi namreč precej hitro ugotovili, da lahko prav zjutraj dobijo največ pozornosti svojih staršev. Čez dan je namreč zaradi vseh drugih dražljajev pozornost staršev precej bolj razpršena. Tako se prilagodijo temu zaznavanju in vas zjutraj zbudijo precej prej, kot bi to morda želeli. Z biološkega vidika je to torej povsem normalno in smiselno.

Raziskovalci odkrili, da se lahko novih jezikov učimo kar med spanjem!

Učenje tujih jezikov kar med spanjem? Sliši se skorajda predobro, da bi bilo res, vendar pred kratkim objavljena študija dokazuje, da je to vendarle mogoče. Marc Züst, eden izmed avtorjev študije, je povedal, da je njegovi ekipi s pomočjo eksperimenta uspelo ugotoviti, da lahko naši možgani med spanjem dejansko umestijo povsem nove informacije v dolgoročni spomin. Hkrati pa lahko možgani med spanjem ustvarijo tudi čisto nove povezave med informacijami.

ucenje spanje

Za zagotavljanje verodostojnih rezultatov uporabili povsem izmišljen jezik

Pri eksperimentu je bil uporabljen izmišljen jezik. Raziskovalci so se namreč želeli izogniti temu, da bi na rezultate morda vplivalo dejstvo, da je kdo izmed sodelujočih prostovoljcev že naletel na besede iz dejanskih tujih jezikov v budnosti. Med samim eksperimentom so prostovoljcem v fazi globokega spanja, ko nimamo praktično nobenega zavedanja o dogajanju okoli sebe, predvajali izmišljene tuje besede in njihove »prevode«. Ko so se prostovoljci zbudili, so raziskovalci testirali, kako močna pomenska povezava je nastala med tujo besedo in prevodom.

Tuja beseda se nenadoma ne zdi več povsem neznana …

Izkazalo se je, da se lahko med tovrstnim »učenjem« novih besed med spanjem zares ustvarijo določene pomenske povezave v naših možganih. Tuja beseda ni več povsem tuja, ampak ji že začnemo pripisovati določene pomenske konotacije, četudi morda ne moremo povsem natančno navesti njene pomenske ustreznice v našem prvem jeziku. Gre za nekakšno implicitno, nezavedno obliko spomina, podobno intuiciji.

Bodo nove ugotovitve pomembno vplivale na prihodnost učenja nasploh?

Znanstveniki sicer že dolgo vedo, da je spanje pomembno za spomin. Vendar so doslej mislili, da med spanjem prihaja zgolj do organizacije in shranjevanja spominov, ki smo jih ustvarili med budnostjo. Opisani eksperiment pa je bil prvi primer, ki je pokazal, da se lahko med spanjem ustvarjajo tudi novi spomini. Naši možgani lahko prisluhnejo besedam in se učijo o njih, čeprav naša zavest ni »vklopljena«. Seveda ni mogoče pričakovati, da bi lahko zgolj s tovrstnim učenjem jezikov postali poligloti. Vendar pa lahko ta metoda vendarle pomaga pri lažjem usvajanju novih jezikov. Naslednji korak, ki ga načrtujejo raziskovalci, je preverjanje, ali si lahko zares hitreje zapomnimo nove informacije, ko smo budni, če smo jim bili pred tem že izpostavljeni med spanjem. 

Finci menijo, da je sreča v povezanosti z naravo, zato vas vabijo na povsem brezplačen izlet!

Finska se pogosto znajde na vrhu lestvic držav z najsrečnejšim prebivalstvom na svetu. Mnogi Finci in Finke so prepričani, da se recept za srečo skriva v njihovi povezanosti z naravo. Prav v pomirjajoči finski naravi namreč pogosto najdejo zavetje pred stresnim vsakdanom. Zdaj pa so se odločili, da to izkušnjo med letošnjim poletjem ponudijo tudi turistom. Tisti srečneži, ki bodo izbrani, bodo imeli krite vse stroške potovanja na Finsko. Obenem bodo povsem brezplačno bivali pri dodeljenem »vodiču«, ki jih bo popeljal po poteh naravnih znamenitosti in nepozabnih doživetij …

finska

Neokrnjena finska narava ponuja možnosti za iskanje notranjega miru

Opisani projekt, ki se imenuje »Najemi Finca«, si je zamislila organizacija Visit Finland. Izbrani gostje bodo lahko za tri dni izkusili življenje, kot ga živi povprečen prebivalec Finske. Čeprav bo izlet precej kratek, pa je eden izmed ciljev, da gostje v tem času poskusijo najti košček notranjega miru, ki ga mnogi tako zelo pogrešajo sredi vrveža vsakdana. Edini pogoj, na katerega morate pristati, če ste izbrani, je ta, da se bodo vaša doživetja v času brezplačnega bivanja na Finskem snemale.

Uživanje v dejavnostih, v katerih Finci pogosto najdevajo srečo

Izbranci bodo lahko uživali ob lepotah finskih narodnih parkov, preživljali čas v idilični počitniški kočici, občudovali obmorske svetilnike, se preizkušali v finskih družabnih igrah, nabirali jagodičevje v gozdovih, uživali v čisto pravi finski savni in še mnogo več. Aktivnosti, ki bodo na programu, so odvisne predvsem od posameznega gostitelja, med katerimi so se znašli ljudje različnih starosti, zanimanj in poklicev – med njimi celo župan manjšega finskega mesteca. Če vas mika, se lahko prijavite kar prek spleta, in sicer do 14. aprila. Prijava mora vključevati tudi približno 3-minutni videoposnetek, v katerem se predstavite ter opišete svojo povezanost z naravo in navedete razloge, zaradi katerih si želite obiskati Finsko.

Zdravniki ignorirali njene bolečine v hrbtu, rak pa je medtem napredoval

Bolečine v hrbtu so danes na žalost nekaj zelo običajnega. Tako zdravniki niso posvečali pretirane pozornosti Američanki Tori Geib, ki se je leto dni spopadala s kroničnimi bolečinami. Zaradi svojih težav je obiskala celo tri različne revmatologe. Zdravniki so ji postavljali različne diagnoze, od psihosomatskih bolečin, ki naj bi bile povezane z depresijo, do fibromialgije. Nekateri so njene težave pripisovali tudi temu, da je njeno delo preveč stresno. Vendar pa se je na koncu izkazalo, da je šlo za precej resnejši vzrok …

hrbtenica bolecine

Poskušala se je prepričati, da je vse »le v njeni glavi«, a fizična bolečina je bila prehuda

Čeprav je Tori Geib po eni strani vedela, da je fizična bolečina še kako resnična, se je kljub temu poskušala prepričati, da se toliko zdravnikov ne more motiti. Tako je jemala različna zdravila, ki so ji jih predpisovali – steroide, zdravila za sproščanje mišic, antidepresive itn. To je trajalo vse do dne, ko je po približno letu dni hudih bolečin v hrbtu zatipala bulico v svoji dojki. Takoj naslednji dan je odšla na mamografijo in po dveh tednih je dobila diagnozo: rak dojk. S tem pa se slabe novice še kar niso končale …

Tori Geib
Tori Geib danes (foto: Facebook)

Rak se je razširil vse do hrbtenice

Med posvetom z onkologom je Tori Geib omenila tudi svoje kronične bolečine v hrbtu – in bila takrat končno zares slišana. Opravljen je bil CT, na podlagi katerega je bilo ugotovljeno, da je rak metastaziral tudi v njeno hrbtenico. Na žalost se je izkazalo, da je rak že preveč napredoval, da bi bila možna ozdravitev. Eno izmed vretenc je bilo celo tako obremenjeno, da se je zlomilo.

Vračajoča se vprašanja o tem, kaj bi bilo, če …

Zdaj poskuša Tori Geib čim bolje izkoristiti čas, ki ji je še ostal, obenem pa želi čim več ljudi opozoriti na to, naj ne obupajo z iskanjem pomoči, če vedo, da je z njimi nekaj narobe. Sama namreč še vedno večkrat pomisli na to, da bi bila lahko njena prognoza vendarle precej drugačna, če bi bil med vsemi tistimi obiski pri zdravniku v preteklosti odkrit pravi vzrok njenih težav.

Čebele in ribe so se »pogovarjale« s pomočjo robota

Komunikacija med živalmi je fascinantna in pogosto bolj zapletena, kot se ljudje zavedajo. Ljudje so sicer do določene mere sposobni komunicirati z drugimi živalskimi vrstami, a so s tem eksperimentom znanstveniki omogočili, da se dve zelo različni skupini živali lahko med seboj »pogovarjata« s pomočjo robotov.

Ribe in čebele so se pogovarjale s pomocjo robota

Most med dvema različnima živalskima vrstama

Iz objave v reviji Science Robotics je razvidno, da je raziskovalni ekipi uspelo vzpostaviti komunikacijo med skupino čebel iz Avstrije ter skupino rib iz Švice. Roboti so v obeh skupinah oddajali signale, značilne za vrsto – čebelji roboti so vibrirali, spremenili temperaturo in povzročili gibanje zraka. Robot za ribe pa je lahko spremenil barvo, obliko in način premikanja. Vsak robot je zabeležil signale, ki jih je ustvaril z dodeljenimi vrstami, ga posredoval drugemu robotu in nato prevedel prihajajoče sporočilo v nekaj, kar je njegova vrsta razumela.

»Ustvarili smo most med dvema živalskima skupnostma, ki jima omogoča izmenjavo nekaterih svojih dinamik,« je povedal glavni avtor Frank Bonnet iz laboratorija Biorobotics (BioRob) pri Ecole Polytechnique Federale de Lausanne (EPFL). »Vsaka vrsta je celo začela posvajati značilnosti »sogovornikov«. Čebele so postale bolj nemirne ter so manj rojile kot običajno, ribe pa so se začele združevati bolj, kot bi se običajno,« je razložil Bonnet.

Našli sta skupni jezik

Kljub temu, da sta bili vrsti med seboj oddaljeni več kot 700 kilometrov in svet doživljali povsem drugače, sta se še vedno lahko sporazumevali. Sprva so bile njune interakcije in povratne informacije kaotične, vendar sta vrsti sčasoma našli skupni jezik. Raziskovalci poročajo, da sta se po 25 minutah dve povsem različni skupini živali sinhronizirali. Ribe so v akvariju začele plavati v nasprotni smeri urinega kazalca, medtem ko so čebele obkrožale enega od svojih robotskih terminalov.

Roboti so bili prevajalci

»Roboti so delovali kot pogajalci in tolmači na mednarodni konferenci,« je pojasnil profesor na BioRobu dr. Francesco Mondada in dodal, da sta s pomočjo različnih izmenjav informacij te dve skupini živali postopoma prišli do skupne odločitve. Kaj to pomeni za prihodnje raziskave? Nov pristop bi inženirjem robotike pomagal ujeti, prevesti in razumeti biološke signale, medtem ko bi lahko biologi s pomočjo te tehnologije bolje razumeli vedenje živali in njihove interakcije znotraj ekosistemov. V prihodnosti bi lahko podobni pristopi pomagali tudi pri prizadevanjih za ohranjanje okolja tako, da bi živali spodbujali, da ostanejo na varnih lokacijah ali pa bi z njihovo pomočjo spremljali okolje.

Gobe lahko izboljšajo naše mentalno zdravje

Nova šestletna študija raziskovalcev iz Nacionalne univerze v Singapurju kaže, da imajo starostniki, ki dvakrat tedensko uživajo gobe, manj možnosti za kognitivne okvare.

Gobe lahko izboljšajo naše mentalno zdravje

Tudi manjše porcije štejejo

Da so gobe koncentrat antioksidantov, je že znano, a raziskovalna ekipa iz Singapurja je zdaj odkrila, da imajo še bolj pozitivne učinke, kot so predvidevali. V šestletni študiji so raziskovalci ugotovili, da je pri ljudeh, starejših od 60 let, ki gobe jedo dvakrat na teden, za polovico manj verjetno (v primerjavi s tistimi, ki gobe jedo manj kot enkrat tedensko), da bodo razvili blago kognitivno okvaro, ne glede na to, katerega spola so, ali kadijo, so sladkorni bolniki, so telesno in družbeno dejavni … Eno porcijo kuhanih gob so raziskovalci opredelili s povprečno težo 150 gramov, so pa opazili, da so pozitivni rezultati opazni že pri tistih, ki pojedo tudi manjše porcije.

Raziskava je vključevala šest v Singapurju najbolj priljubljenih vrst gob, kot so na primer šitaki in bele gobe, a znanstveniki menijo, da imajo tudi druge gobe najbrž podobne pozitivne učinke na ljudi. Študija temelji na izsledkih za več kot 600 kitajskih upokojencev, starejših od 60 let, trajala je od leta 2011 do 2017, objavljena pa je bila v reviji Journal of Alzheimer’s Disease.

Gobe na jedilniku

Čudežna spojina je ergotionein

Združenje Alzheimerjevih bolnikov blage kognitivne bolezni opisuje kot rahlo, a opazno in merljivo zmanjšanje kognitivnih sposobnosti, vključno s slabšim spominom in veščinami razmišljanja. Opozarjajo tudi, da je pri osebah z blagimi kognitivnimi boleznimi prisotno večje tveganje za razvoj Alzheimerjeve bolezni ali drugih vrst demence.

Kot so že domnevali prejšnji raziskovalci pozitivnih učinkov gob, se ‘čarovnija’ skriva v posebni sestavini, prisotni v skoraj vseh gobah – ergotioneinu (ET). Dr. Irwin Cheah, raziskovalec, pravi da je ergotionein edinstvena aminokislina s protivnetnimi lastnostmi, ki pa je, vsaj zaenkrat, še ne znajo sintetizirati. »Lahko pa jo v telo vnesemo z gobami,« pravi Cheah.  

»Korelacija je presenetljiva«

Medtem ko je trenutno povezava med gobami in kognitivnim zdravjem še vedno vzročna, je njihova skupina raziskovalcev v prejšnji študiji ugotovila, da so bile ravni ergotioneinov pri udeležencih z blagimi kognitivnimi motnjami veliko nižje kot pri zdravih osebah iste starosti. Prav zato so znanstveniki pomislili, da bi pogostejše uživanje gob morda izboljšalo kognitivno zdravje.

»Ta korelacija je presenetljiva in spodbudna. Zdi se, da bi lahko splošno razpoložljiva sestavina imela neverjetno pozitiven učinek na kognitivne sposobnosti posameznika,« pravi prvi avtor raziskave, profesor Lei Feng.

Preberite tudi: Zakaj je verjetnost za Alzheimerjevo bolezen večje pri ženskah kot pri moških?

Velikani fosilnih goriv z rekordnimi dobički

Pet največjih naftnih in plinskih združb v javni lasti porabi skoraj 200 milijonov dolarjev letno za lobiranje in spodkopavanje znanstvenih raziskav na področju podnebnih sprememb.

Naftne družbe

Za lobiranje so skupno porabili že več kot milijardo dolarjev

Medtem ko trdijo, da so pripravljeni sodelovati in izpolniti cilje, ki jih je določil pariški podnebni sporazum, se naftni in plinski velikani v ozadju močno trudijo, da bi »nadzorovali, zakasnili ali blokirali politiko, ki jo spodbujajo podnebne spremembe«, razkriva poročilo agencije Influence Map. Ugotovili so, da so podjetja, kot so ExxonMobil, Royal Dutch Shell, Chevron, BP in drugi v treh letih po Pariškem podnebnem sporazumu za lobiranje in spodkopavanje znanstvenih raziskav namenila več kot milijardo dolarjev delničarjev.

Oglaševali tudi na socialnih omrežjih

Poleg lobiranja so velikani fosilnih goriv ogromno sredstev vložili tudi v oglaševanje, ki naj bi vplivalo na končne odločitve volivcev. V štirih tednih pred ameriškimi vmesnimi volitvami leta 2018 so na primer dva milijona dolarjev vložili v nakup ciljnih oglasov na Facebooku in Instagramu.

»Raziskava organizacije Influence Map potrjuje globoko uveljavljen sum, da so sijajna poročila o trajnostnem razvoju Big Oila in podobnih naftnih velikanov zgolj debela laž,« je dejala Catherine Howarth, izvršna direktorica dobrodelne organizacije ShareAction in pripomnila, da se te družbe po eni strani hvalijo s svojimi podnebnimi ukrepi, po drugi strani pa tiho lobirajo in sabotirajo smiselne podnebne politike.

Fosilna goriva

Rekordni dobički – rekordne emisije

Poročilo nam na podlagi računov, lobističnih registrov in drugih dokumentov pove, da je pet družb leta 2018 ustvarilo dobrih 55 milijard dolarjev dobička, saj je prodaja nafte in plina dosegla rekordne vrednosti – hkrati pa so bile istega leta emisije toplogrednih plinov večje kot kadarkoli prej.

Analitiki pričakujejo, da bodo podjetja v naslednjem letu povečala svojo porabo na 115 milijard dolarjev, od tega pa bodo le trije odstotki namenjeni nizkoogljičnim projektom. Dve izmed omenjenih podjetij, Shell in Chevron, sta po objavi poročila izjavili, da zavračata vse ugotovitve.

Pri nas največ onesnažuje promet

Tudi Slovenija zadnjih nekaj let beleži rahlo povečanje količine toplogrednih plinov, največji delež pri nastanku emisij pa ima, sodeč po navedbah Instituta Jožefa Stefana (IJS) v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor (MOP) v dokumentu Podnebno ogledalo 2018, promet. Sledi mu kmetijstvo, stavbe, industrija in sektor proizvodnje električne energije in toplote.

Hoteli Hilton začeli reciklirati deloma porabljeno milo gostov

Okoljevarstveno ravnanje je nekaj, čemur mnogi na žalost ne posvečajo dosti pozornosti že na običajne dni, kaj šele med dopustom. Vendar pa po drugi strani na srečo narašča število ozaveščenih ljudi, ki se zavedajo, da moramo na okolje misliti prav vse dni v letu. Glede na anketo, ki so jo lani izvedli pri znani verigi hotelov Hilton, naj bi bilo tako vse več ljudi pri izbiri počitniške namestitve pozornih tudi na to, kako trajnostno usmerjena je vizija določenega podjetja. To velja še posebej za mlajše generacije. V omenjeni hotelski verigi želijo tako svojim gostom sporočiti, da jim ni vseeno za okolje – niti ko gre za nekaj navidezno tako nedolžnega, kot so neporabljeni kosi trdega milo …

Hilton hoteli

Majhni koščki neporabljenega mila lahko postanejo velika težava za okolje

Gosti v hotelih za seboj velikokrat pustijo milo, ki so ga morda uporabili le nekajkrat. Na prvi pogled se to ne zdi nič posebnega. Vendar pa naj bi po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije zgolj v Združenih državah Amerike vsakodnevno zavrgli kar 2 milijona kosov zgolj deloma porabljenega mila. To seveda po eni strani pomeni veliko obremenitev za okolje, hkrati pa imamo na svetu tudi ogromno ljudi, ki si ne morejo pomagati z milom niti pri najosnovnejših higienskih potrebah. Svetovna zdravstvena organizacija na primer navaja tudi, da bi lahko umivanje rok z milom rešilo življenje milijonov otrok.

milo reciklaza

Cilj milijon recikliranih kosov mila do mednarodnega dneva umivanja rok

Zaradi vseh naštetih razlogov so začeli tako v hotelih Hilton zbirati ostanke mila, ki ga gostje ne porabijo do konca. Ti ostanki so nato namenjeni recikliranju. Gre za projekt, ki so se ga lotili v sodelovanju z organizacijo Clean the World. Njihov cilj pa je, da do 15. oktobra iz neporabljenih ostankov ustvarijo kar milijon novih kosov mila. Zakaj prav 15. oktober? Omenjeni datum velja za svetovni dan umivanja rok oziroma osveščanja o pomembnosti tega početja za ohranjanje zdravja. Seveda se vsi koščki neporabljenega mila pred predelavo v novo razkužijo, zato ni nevarnosti za okužbe.

Medicinska konoplja kot pomoč v zrelih letih

Zelo velik odstotek starejše populacije se spopada z najmanj eno kronično boleznijo. Porast legalizacije medicinske konoplje je povzročil, da so mnogi v tej opciji prepoznali upanje za lajšanje svojih težav. Vendar pa so po drugi strani seveda nujne raziskave, ki pokažejo, kako natančno uporaba medicinske konoplje vpliva na ljudi – v tem primeru predvsem na starejše skupine prebivalstva. Pred nedavnim je bila objavljena raziskava, ki se je ukvarjala prav s tem vprašanjem. Kot je povedal Laszlo Mechtler, eden izmed avtorjev študije, so nove ugotovitve zelo obetavne.

Medicinska konoplja kot pomoč v zrelih letih

Lajšanje simptomov številnih kroničnih bolezni, pogostih pri starejši populaciji

Zaključki omenjene študije kažejo, da je lahko medicinska konoplja dobra izbira za starostnike, ki se zaradi kroničnih bolezni, med drugim tudi zaradi amiotrofične lateralne skleroze, Parkinsonove bolezni, poškodbe hrbtenjače, nevropatije in multiple skleroze, spopadajo s simptomi, kot so bolečine, težave s spanjem in povečan nemir. Ugotovljeno je bilo tudi, da je kar približno eni tretjini sodelujočih v raziskavi medicinska konoplja pomagala pri zmanjševanju njihove siceršnje rabe opioidnih zdravil oziroma analgetikov.

Redno zdravniško spremljanje odziva na medicinsko konopljo

V sami raziskavi so sicer sodelovali 204 ljudje, katerih povprečna starost je bila 81 let. Ti so v času trajanja raziskave prejemali medicinsko konopljo z različnim razmerjem med tetrahidrokanabinolom (THC) im kanabidiolom (CBD) – glavno aktivno sestavino medicinske konoplje. Povprečni čas uporabe medicinske konoplje je bil 4 mesece, v tem obdobju pa so imeli sodelujoči redne zdravniške preglede.

Medicinska konoplja uporaba pri starejših

Prilagajanje odmerka za preprečevanje nezaželenih stranskih učinkov

Na začetku je imelo sicer 34 odstotkov sodelujočih težave z nezaželenimi stranskimi učinki. A po prilagoditvi odmerka je ta številka padla na 21 odstotkov. Najbolj pogost nezaželen stranski učinek je bila povečana zaspanost, sledile pa so še težave z ravnotežjem in s prebavo. Vendar pa so bili le pri 3 odstotkih sodelujočih stranski učinki tako moteči, da so se odločili za predčasno prekinitev uporabe medicinske konoplje. Na podlagi spremljanja nezaželenih stranskih učinkov so raziskovalci ugotovili, da naj bi bilo optimalno razmerje med THC in CBD 1 : 1. V tem primeru so imeli namreč sodelujoči najmanj težav z nezaželenimi simptomi.

Še posebej dobri rezultati pri lajšanju kroničnih bolečin

Največ sodelujočih je poročalo, da jim je uporaba medicinske konoplje pomagala pri lajšanju bolečin. Sledili so tisti, ki so uspeli s pomočjo medicinske konoplje vsaj nekoliko ublažiti težave s spanjem. Pri določenem deležu starostnikov, udeleženih v raziskavi, pa je prišlo tudi do izboljšanja nevropatoloških težav.

Preberite tudi: Alzheimerjeva bolezen: Ali jo lahko preprečimo?

Novo obetavno zdravljenje za jetrne bolnike

Raziskovalci z ameriške klinike Mayo so odkrili novo obetavno zdravljenje za težave z jetri, povezane s cirozo in nekaterimi drugimi kroničnimi jetrnimi bolezni. Svojo študijo so pred kratkim objavili v spletni različici revije Ameriškega gastroenterološkega združenje, imenovane Gastroenterology.

jetra tezave

Predstavljena oblika zdravljenja koristna predvsem pri portalni hipertenziji

Obstaja sicer nekaj zdravil, namenjenih jetrnih bolnikom, med drugim tudi tistim, ki se spopadajo s hepatitisom C in avtoimunskim hepatitisom. Vendar pa so po drugi strani možnosti precej omejene pri t. i. portalni hipertenziji. Tu gre za povečan pritisk znotraj portalne vene, ki prinaša kri iz organov v trebušni votlini do jeter. Portalna hipertenzija naj bi bila povezana s cirozo in drugimi kroničnimi jetrnimi boleznimi. Glede na novo študijo pa naj bi bilo zdravilo, ki vsebuje snov, imenovano  sivelestat, učinkovito pri zniževanju tlaka v portalni veni. Tako naj bi pomagalo pri lajšanju simptomov pri bolnikih s portalno hipertenzijo in tudi pri obetavnejši dolgoročni prognozi.

Odgovor naj bi se skrival v zaviranju delovanja nevtrofilcev

Sivelestat sicer že velja za učinkovito in varno pomoč za ljudi z akutno poškodbo pljuč in z bronhopulmonalno displazijo. Vse pa kaže, da bo v prihodnje lahko pomagal tudi mnogim jetrnim pacientom. Kot so v novi študiji ugotovili strokovnjaki, ki delujejo na kliniki Mayo, naj bi nalaganje fibrina, ki sestavlja ogrodje krvnega strdka, prispevalo k portalni hipertenziji. Na nastajanje fibrina pa naj bi vplivale imunske celice, znane kot nevtrofilci. Zdravilo, ki vsebuje učinkovino sivelestat, prispeva prav k zaviranju delovanja nevtrofilcev, kar je tako tudi razlog, zakaj pomaga pri portalni hipertenziji. Prelomna ugotovitev tokratne študije je torej ta, da so pri portalni hipertenziji ključni nevtrofilci, saj to doslej ni bilo jasno. Raziskovalci so rezultate preverili na dveh različnih modelih kroničnih bolezni jeter.