Pomladne jedi lahko popestrimo z užitnim cvetjem

Nina Šprohar
-
0
Pomladne jedi lahko popestrimo z užitnim cvetjem

Spomladi lahko na travniku in vrtu nabiramo prelepe, užitne cvetlice, ki pa niso primerne zgolj za okras in popestritev prostorov. Jedilne rože lahko s svojim aromatičnim okusom in vonjem popestrijo raznorazne jedi in napitke. Uporabljamo jih še za okrasitev krožnika, izboljšanje okusov, nekatere pa lahko uporabljamo celo kot začimbe – predvsem cvetove česna, rožmarina, limone, vijolice …

Še nekaj idej, kako lahko s svežimi rožicami popestrimo naš vsakdanji jedilnik, smo našli pri Melissi Breyer, soavtorici uspešnice True Food: Eight Simple Steps to a Healthier You.

Cvetlični kis

Potrebujemo dva lončka vinskega kisa in polovico lončka cvetnih lističev, ki jih dodamo kisu, in v temnem, hladnem prostoru pustimo stati približno en teden. Nato tekočino precedimo in kis uporabimo v solatah, omakah, …

Cvetlični med

Za izdelavo cvetličnega medu potrebujemo lonček cvetnih lističev (sivka, rožmarin, vrtnica ali druge rože) in 450 g medu. Cvetne lističe zavijemo v blago ali damo v čajno vrečko in dodamo medu. Vse skupaj pustimo stati v svetlem, sončnem prostoru približno en teden ali, po želji, še dlje za bolj intenziven okus. Zatem odstranimo vrečko oziroma blago s cvetnimi lističi.

Cvetlični sladkor

Za ta recept potrebujemo dve skodelici kristalnega sladkorja in eno skodelico narezanih cvetnih lističev, ki jih samo zmešamo s sladkorjem in pustimo stati približno en teden. V tem času bo sladkor vsrkal okus in vlago cvetnih lističev, sami lističi pa bodo zmesi dali lepo barvo in teksturo. Zmes lahko uporabimo za okrasitev različnih sladic in koktajlov.

Cvetlični sirup

Skupaj zavremo skodelico vode, tri skodelice sladkorja in skodelico cvetnih lističev. Zmes ohladimo in pustimo v hladilniku stati približno dva tedna. Primerna je za mešanje z vodo, uporabljamo pa jo tudi kot nadev za palačinke in vaflje ter druge sladke jedi.

Cvetlični čaj

Cvetne lističe lahko tudi posušimo in jih uporabimo za čaj, saj dajejo napitkom čudovito aromo in okus.

Cvetlično maslo

Potrebujemo pol skodelice cvetnih lističev, ki jih vmešamo v pol skodelice zmehčanega masla. Pripravek ohladimo, narežemo na manjše koščke in uporabljamo za pripravo sladkih ali slanih jedi.

Preberite tudi: Travniške rastline in živali – kralji in kraljice travnikov

Končno brez plastike za enkratno uporabo

Nina Šprohar
-
0
Končno brez plastike za enkratno uporabo

Evropska unija (EU) je v sredo, 27. marca, sprejela nov zakon, ki prepoveduje prodajo plastike za enkratno uporabo od leta 2021 naprej. Evropski poslanci so prav tako izrazili zaskrbljenost nad onesnaževanjem planeta s plastičnimi proizvodi in pozvali k spremembam. Predlog so sprejeli z večino (560) glasov za, 35 se jih je izreklo proti predlogu, 28 pa se jih je glasovanja vzdržalo.

plastika prepoved

Onesnaževalec plača

Prepoved vključuje odpravo plastičnega jedilnega pribora za enkratno uporabo, krožnikov, slamic, vatiranih palčk, palčk za balone, biorazgradljive plastike, posod za hrano in steklenih polistirenov – vse to v roku dveh let. Poleg tega nov predlog določa, da naj bi leta 2025 vsaka proizvedena plastenka vsebovala najmanj četrtino recikliranega materiala, do leta 2030 pa naj bi reciklirani material predstavljal 30 odstotkov sestavin vsake plastenke. Za države članice bodo po novem veljali strožji standardi načela „onesnaževalec plača“. Od največjih onesnaževalcev okolja se bo po novem predlogu zahtevalo, da krijejo stroške ravnanja s plastičnimi odpadki, prav tako pa bodo mogli plačati tudi škodo, ki jo bodo prizadeli ljudem in okolju.

Na črni listi so tudi proizvajalci ribiške opreme

Ukrepi zajemajo tudi zmanjšanje količine odvrženih cigaretnih filtrov za polovico do leta 2025 in za 80 odstotkov do leta 2030, saj lahko en sam cigaretni ogorek onesnaži od 500 do 1000 litrov vode. Ukrepali bodo tudi v primeru izgubljene plastične ribiške opreme – do leta 2025 jo bodo proizvajalci morali reciklirati najmanj 15 odstotkov. Ribiška oprema sicer predstavlja kar 27 odstotkov odpadkov, najdenih na plažah.

Prihaja še ambicioznejša direktiva

»Sprejeli smo najbolj ambiciozno zakonodajo proti plastiki za enkratno uporabo. Zdaj je na nas, da vztrajamo do konca pri pogajanjih s Svetom EU, ki naj bi se začela že novembra. Današnje glasovanje utira pot prihajajoči in ambiciozni direktivi. Ta je nujna za zavarovanje morskega okolja in zmanjšanje stroškov okoljske škode, nastale zaradi plastičnega onesnaženja v Evropi, ki naj bi do leta 2030 znašala kar 22 milijard evrov,« je povedala evroposlanka Frédérique Ries.

Več kot 80 odpadkov v morju je plastičnih

Razgradnja plastičnih odpadkov v naravi namreč traja tudi do 1000 let, svetovna proizvodnja plastike pa se je od leta 1960 do zdaj povečala kar za dvajsetkrat in bi se, v takšnem tempu, do leta 2036 še podvojila. Po podatkih Evropske komisije je več kot 80 odstotkov odpadkov v morju plastičnih, najdemo pa jih praktično povsod – celo v Arktičnem oceanu. Znanstveniki so odkrili, da je vsak delfin in kit vsaj enkrat v svojem življenju zaužil plastiko.

»Trashtag« za manj onesnaženja

Nina Šprohar
-
0
»Trashtag« za manj onesnaženja

Na družabnih omrežjih je trenutno najbolj popularen trend čiščenja okolja. Socialna omrežja vsak dan preplavijo novi izzivi, kjer morajo udeleženci izpolniti takšne ali drugačne naloge in izzive. Večinoma so izzivi zabavni, kot recimo »izziv debelušnega zajčka«, kjer so tekmovalci skušali v usta stlačiti kar največ penic in nato reči »debel zajček«, nekateri so boleči, kot denimo »izziv s soljo in vodo«, kjer so si tekmovalci po rokah posuli sol in čez položili ledene kocke, spet drugi imajo bolj družbeno koristno noto, kot na primer »izziv z ledeno vodo«, kjer so si tekmovalci po glavi polili vedro ledene vode v podporo organizaciji ALS, ki pomaga obolelim za amiotrofično lateralno sklerozo, degenerativno bolezen osrednjega živčevja, ki vpliva predvsem na degeneracijo gibalnih celic v možganski skorji, možganskem deblu in hrbtenjači – za to boleznijo trpi tudi Stephen Hawking. Čeprav so nekateri skeptični, koliko takšni izzivi v resnici pomagajo organizacijam, kot je ALS, pa sami pravijo, da jim je izziv prinesel že več kot 100 milijonov dolarjev.

ciscenje svet

Trashtag je postal fenomen svetovne razsežnosti

»Trashtag« izziv je sicer nastal že leta 2015, ko je podjetje UCO pozvalo ljudi, da do konca oktobra 2016 poberejo deset tisoč kosov smeti, a je postal ponovno popularen šele marca letos in vedno več ljudi na socialnih medijih objavlja fotografije neke lokacije pred in po čiščenju s pripisom #trashtag. Prostovoljci so očistili že več deset tisoč plaž, jas, cest ter gozdov po celem svetu in samo upamo lahko, da bodo z dobrim delom tudi nadaljevali.  

»Prekiniti moramo s proizvodnjo plastike«

»Izjemno pomembno je, da plastiko odstranimo iz narave,« je za časopis Star povedal Mark Butler, politični direktor kanadske okoljske dobrodelne organizacije Ekološki akcijski center (EAC) in dodal, da moramo vseeno narediti več, kot da samo čistimo za ljudmi, ki so okolje onesnažili. »Enkrat za vselej moramo prekiniti s proizvodnjo plastike,« je pozval in dejal, da upa, da bo kampanja privedla do temeljitih sprememb v zvezi s plastiko za enkratno uporabo. »Če tega ne storimo, bomo lahko v nedogled čistili smeti,« je zaključil Butler.

Zakaj antidepresivi včasih ne delujejo? Znanstveniki morda našli odgovor …

Karmen Jordan
-
0
Zakaj antidepresivi včasih ne delujejo? Znanstveniki morda našli odgovor …

Ljudem z depresijo se zelo pogosto predpišejo t. i. selektivni zaviralci ponovnega privzema serotonina, za katere se večkrat uporablja tudi tuja kratica SSRI. Čeprav so tovrstni antidepresivi mnogim močno olajšali boj z depresijo, pa po drugi strani obstaja tudi velik odstotek tistih, pri katerih ni bilo pravega učinka. Znanstveniki se tako že dolgo sprašujejo, kaj je tisto, zaradi česar prihaja do tako različnih odzivov pacientov. A morda so se zdaj končno dokopali do odgovora, ki bi imel lahko pomemben vpliv na prihodnost zdravljenja depresije, obenem pa tudi bipolarne motnje in shizofrenije.

antidepresivi

Izsledki nakazujejo, da bi bila lahko včasih primernejša druga oblika zdravil

Raziskovalci z Inštituta Salk so svoje ugotovitve objavili v reviji Molecular Psychiatry. V članku so navedli, da naj bi pri ljudeh, ki se ne odzivajo na antidepresive, obstajala odstopanja pri oblikah nevronih. Kot je povedal profesor Rusty Gage, eden izmed avtorjev študije, bi lahko njihove ugotovitve – skupaj s tistimi iz predhodno objavljene študije – nakazovale, da bi se lahko rešitev za ljudi, ki jim antidepresivi ne pomagajo, morda skrivala v drugih zdravilih.

Raziskovanje skritih mehanizmov neodzivnosti na antidepresive zelo zapleteno

Ugotavljanje, zakaj včasih antidepresivi preprosto ne učinkujejo, je sicer zelo zahtevno. Vključuje namreč preučevanje 300.000 nevronov, ki uporabljajo nevrotransmitor serotonin za komunikacijo, skupno število nevronov v naših možganih pa je kar približno 100 milijard. Ena izmed metod, s katero so poskušali znanstveniki v zadnjem času premagati to oviro, je bilo izoliranje teh nevronov v laboratoriju.

Pomemben korak proti boljšemu razumevanju kompleksnosti depresije

Že prejšnja študija iste ekipe, ki je bila prav tako objavljena v reviji Molecular Psychiatry, je sicer razkrila, da imajo ljudje, ki se ne odzivajo na antidepresive, povečano število receptorjev za serotonin. Tako je serotonin povzročil hiperaktivnost nevronov. S tokratno študijo pa so želeli znanstveniki raziskati še druga odstopanja pri tistih, ki se ne odzivajo na antidepresive. Pri tem so odkrili, da je razlika v odzivanju nevronov povezana tudi z njihovo obliko. Hkrati pa so ugotovili, da obstaja pri ljudeh, ki jim antidepresivi ne pomagajo, primanjkljaj ključnih genov, ki sodelujejo pri tvorbi nevronskih povezav.

Preberite tudi: Depresija je lahko posledica zastrupljenosti telesa

Bi bila v vseh šolah potrebna posebna »menstrualna vzgoja«?

Karmen Jordan
-
0
Bi bila v vseh šolah potrebna posebna »menstrualna vzgoja«?

V Angliji bodo z letom 2020 v šolah uvedli obvezno menstrualno vzgojo, in to tako za deklice kot za dečke. Ena izmed tistih, ki so se najbolj aktivno zavzemali za to spremembo učnega programa, je 23-letna Alice Smith, ki se že od svojega 14. leta dalje bojujejo z endometriozo. Po njenih besedah naj bi bilo zelo pomembno, da se otroci že pri zgodnjih letih seznanijo s tem, katere telesne spremembe so normalne in katere niso. Tako lahko prej poiščejo pomoč, ko je to potrebno.

menstruacija

V znanju je moč, še posebej ko gre za naše lastno telo 

Alice Smith poudarja pomen odprtega okolja, ki dopušča možnost odkritega pogovora o telesnih spremembah, povezanih s puberteto. Njena bolezen jo je že zelo zgodaj poučila o tem, kako hude so lahko določene težave, o katerih se v šolah praktično ne govori. Pri endometriozi, zelo razširjeni težavi med ženskami, gre sicer za rast tkiva, podobnega maternični sluznici, v drugih delih telesa. Tipični simptom so zelo hude bolečine, na dolgi rok pa lahko endometrioza privede tudi do neplodnosti. Danes Alice Smith verjame, da bi odšla do zdravnika precej prej, če bi jo kdo poučil o tem, da tako hude bolečine med menstruacijo preprosto niso normalne.

Učenkam v Angliji bodo morda že kmalu na voljo tudi brezplačni vložki in tamponi

V Angliji pa se obeta še ena pomembna sprememba, povezana s šolarkami in menstruacijo. Načrtujejo namreč zagotavljanje brezplačnih tamponov in vložkov v vseh šolah, s čimer se želijo spopasti s t. i. menstrualno revščino. Po podatkih iz leta 2017 naj bi imela namreč kar vsaka deseta šolarka zaradi pomanjkanja finančnih sredstev onemogočen dostop do ustreznih higienskih pripomočkov. Velikokrat tako dekleta med menstruacijo sploh ne pridejo v šolo. V nekaterih šolah so sicer poskušale učiteljice priskrbeti higienske pripomočke tistim učenkam, ki si tega niso mogle privoščiti. Vendar pa se nameravajo oblasti v Angliji tega problema zdaj očitno lotiti tudi sistemsko.

Preberite tudi: Ali med menstruacijo pomislite tudi na okolje?

Mali rakavi bolniki imajo v revnih državah le 30 odstotkov možnosti za preživetje

Karmen Jordan
-
0
Mali rakavi bolniki imajo v revnih državah le 30 odstotkov možnosti za preživetje

Vsako leto za rakom zboli kar približno 429.000 otrok po svetu. Večinski delež (384.000) predstavljajo otroci iz t. i. držav v razvoju. Vendar pa je obenem prav v teh državah možnost za preživetje otrok z rakom najmanjša. Medtem ko je v bogatih državah delež otrok z rakom, ki so po petih letih od diagnoze še vedno živi, nad 80 odstotkov, pa je možnost za preživetje pri otrocih z rakom v revnejših državah zgolj 30-odstotna.

rak otroci

Otroci z rakom večinoma umirajo zaradi razlogov, ki bi se jih dalo preprečiti

Navedeni podatki so iz študije, ki je bila pred kratkim objavljena v reviji Science. Po besedah avtorice študije Catherine Lam, pediatrične onkologinje, je neuspešno zdravljenje v revnih državah povezano z različnimi razlogi – od tega, da sploh ni postavljena diagnoza oziroma da je diagnoza napačna, pa do dejstva, da je zdravljenje za mnoge povezano s previsokimi stroški, zato z njim niti ne začnejo ali pa se odločijo za predčasno prekinitev. Ob tem dr. Lam poudarja, da je večina razlogov vendarle takšnih, da bi se jih dalo preprečiti.

V mnogih primerih bi zadostovali že zelo preprosti ukrepi, kot je na primer zagotavljanje nastanitve in hrane v času zdravljenja. Mali bolniki so namreč pogosto prisiljeni v opustitev zdravljenja zaradi revščine in precejšnje oddaljenosti od bolnišnic. Odprava teh preprek v kombinaciji z zagotavljanjem onkoloških centrov z usposobljeno ekipo bi lahko vsaj prepolovila število smrti otrok z rakom v revnejših državah.

Pravica do najkakovostnejšega možnega zdravljenja kot ena temeljnih otrokovih pravic

V onkoloških centrih v nekaterih revnejših državah so že poskusili z omenjenimi ukrepi, kar je povzročilo, da se je število otrok, ki opustijo zdravljenje, bistveno zmanjšalo. Mnogokrat so možnosti za uspešno zdravljenje raka pri otrocih zelo dobre, a če mora družina za to potovati tudi po 8 ur, hkrati pa vsakič zbrati visoke zneske za zdravila, postane verjetnost za otrokovo ozdravitev hitro precej manjša. Dr. Lam je povedala še, da se opustitev zdravljenja pogosto razume kot krivda staršev, vendar gre v resnici za kompleksno sistemsko težavo.

Del te težave je na primer tudi neuspešno globalno zagotavljanje resnično najkakovostnejših zdravil. Možnosti, kako bolje pomagati kar približno 89 odstotkov vseh otrok z rakom, je torej še kar nekaj. Scott Howard, soavtor študije, pa je ob tem dejal: »Vsak otrok bi moral imeti dostop do najboljšega možnega zdravljenja na svetu!«

Levi Strauss & Co na police uvrstil kolekcijo iz mešanice konoplje in bombaža

Nina Šprohar
-
0
Levi Strauss & Co na police uvrstil kolekcijo iz mešanice konoplje in bombaža

Je uporaba konoplje v tekstilni industriji zgolj modna muha ali bolj zelena prihodnost, ki bo »očistila« ene izmed največjih onesnaževalcev tega planeta? V podjetju Levi Strauss & Co verjamejo, da so našli rešitev.

Levi Strauss oblačila iz konoplje in bombaža

Vedno bolj trajnostno usmerjeni

Podjetje Levi Strauss & Co. je v zadnjih letih trdo delalo, da se je preoblikovalo v napredno misleče, trajnostno usmerjeno podjetje. Uvedli so postopke varčevanja z vodo, ponudili storitve recikliranja starih oblačil v vseh ameriških trgovinah, uvedli linijo kavbojk iz starih ribiških mrež in spodbujali stranke, da redkeje perejo svoje kavbojke. Njihov najnovejši način boja proti onesnaževanju okolja pa je kolekcija kavbojk iz »bombažne konoplje« – zmes konoplje in bombaža, ki je kupcem na nakupovalnih policah na voljo od 4. marca.

Konoplja za rast potrebuje manj vode in v tla vrne več hranil

Oblačila iz konoplje

Znano je, da je konoplja veliko bolj trajnosten material kot bombaž. Je gosto rastoča rastlina, ki duši konkurenčne plevele in zmanjšuje potrebo po pesticidih, za rast pa potrebuje za polovico manj vode od bombaža, prav tako pa vrne nazaj v tla približno 60 odstotkov hranil, ki jih porabi za rast. Konoplja, ki so jo v podjetju Levi Strauss & Co. uporabili za novo kolekcijo, je zrasla na področju, kjer je bilo dežja zanjo dovolj, zato dodatno zalivanje sploh ni bilo potrebno. Razlog, zakaj konoplje v tekstilni industriji proizvajalci niso uporabljali že prej, je ta, da je konoplja precej grob material, ne preveč udoben za nošenje.

»Potrošnikom lahko ponudimo kakovosten izdelek iz konoplje«

Paul Dillinger iz podjetja Levi Strauss & Co. je poudaril, da je zdaj končno napočil čas, ko lahko potrošnikom ponudijo kakovosten bombažno-konopljin izdelek, ki je prav tako dober, če ne celo boljši od bombaža. V kolekciji kupcem ponujajo tudi kratke majice, narejene iz recikliranega jeansa in zmesi konoplje ter bombaža, kratke hlače pa so ustvarili iz stoodstotnega najlona, kar pomeni, da se jih lahko v celoti reciklira.

Levi Strauss oblačila iz konoplje in bombaža

Eno samo podjetje ni dovolj, da se celotna industrija spremeni

Kot zatrjujejo na svoji uradni spletni strani, si prizadevajo, da bi njihova blagovna znamka spodbudila pozitivne, trajnostne spremembe in dobičkonosne poslovne rezultate. S trajnostno oblikovanimi izdelki so resno pristopili k perečemu problemu in razvili projekte, kot so »Water<Less« in »Waste<Less«. Vseeno pa se zavedajo, da eno samo podjetje ni dovolj, da se industrija spremeni. »Z delitvijo naših pristopov z drugimi tekstilnimi podjetji lahko skupaj delamo za isti cilj, da premaknemo našo industrijo naprej in zmanjšamo naš vpliv na planet. S sodelovanjem z vladami, nevladnimi organizacijami, dobavitelji in celo konkurenti lahko zagotovimo, da je napredek, ki ga dosežemo, deljen in lahko posledično koristi ljudem povsod po svetu,« še pišejo.

»Gozdni selfness«: v gozd po pomiritev in zdravje, a tudi to ima lahko danes svojo ceno

Karmen Jordan
-
0
»Gozdni selfness«: v gozd po pomiritev in zdravje, a tudi to ima lahko danes svojo ceno

V zadnjih letih je postala v turizmu ena najbolj vročih besednih zvez »gozdni selfness«. Nekateri se temu konceptu posmehujejo, češ da gre zgolj za navaden sprehod po gozdu. Vendar pa so po drugi strani številni prepričani, da gre vendarle za nekaj več – in so posledično za to izkušnjo pripravljeni odšteti tudi kar precej denarja.

Gozdni selfness

Neizkoriščen potencial za privabljanje turistov v Slovenijo?

Za gozdni selfness se včasih uporablja tudi ime gozdne kopeli. Gre za poimenovanje, ki izvira iz japonske besede »shinrin-yoku«. Ideja za to dejavnost se je rodila prav na Japonskem, in to že konec 80. let prejšnjega stoletja. Postopoma pa se je začela širiti tudi v druge države – seveda predvsem v tiste, bogato posejane z gozdovi. Nekateri so v tem konceptu hitro ugledali novo poslovno priložnost.

Turistom, naveličanim mestnega vrveža, so začeli ponujate vodene »gozdne kopeli«, ki se včasih prodajajo tudi kot posebna oblika terapije in ki imajo lahko tako tudi precej visoko ceno. Tovrstne vodene ture včasih vključujejo tudi meditacijo, ležanje na gozdnih tleh in nabiranje užitnih gozdnih rastlin. »Gozdni selfness« kot oblika turistične ponudbe je sicer postal v zadnjih letih precej razširjen tudi v Sloveniji, kar seveda ni presenetljivo, če upoštevamo gostoto gozdnih površin v naši državi. Mnogi pa menijo, da se tu skriva še ogromno neizkoriščenega turističnega potenciala.

Gozdni selfness

Pozitivni učinki preživljanja časa v gozdu so tudi znanstveno dokazani

Tisto, kar naj bi ločevalo gozdni selfness oziroma gozdne kopeli od običajnega sprehoda po gozdu, je posebna pozornost temu, da izkušnjo zares »vsrkamo« z vsemi čuti. Ideja gozdnega selfnessa vključuje tudi osredotočanje na posebno zdravilno moč, ki jo ima lahko narava, še posebej pa gozd. Težko je sicer oporekati temu, da lahko redno preživljanje časa v gozdu pripomore k izboljšanemu zdravju in počutju.

To navsezadnje dokazujejo tudi številne raziskave. Med drugim lahko s tem okrepite svoj imunski sistem, zmanjšate nevarnost za bolezni srca in ožilja ter depresijo in izboljšate kakovost svojega spanja. Tako se vsekakor splača, da pogosteje zaidete v gozd. Odločitev glede tega, ali boste to imenovali gozdni selfness, gozdne kopeli ali pa preprosto sprehod, pa je seveda v celoti prepuščena vam. Podobno pa velja tudi za odločitev, ali boste za to izkušnjo pripravljeni tudi plačati … 

Od sovražnikov do zaveznikov v stiski: padec v globok vodnjak hitro pomiril razgrete strasti

Karmen Jordan
-
0
Od sovražnikov do zaveznikov v stiski: padec v globok vodnjak hitro pomiril razgrete strasti

Stara modrost pravi, da v nesreči  spoznamo prave prijatelje. Očitno pa lahko včasih stiska privede tudi do tega, da nekoga, ki smo ga še malo pred tem dojemali kot sovražnika, ugledamo kot novega prijatelja – ali pa vsaj kot začasnega zaveznika. Zgodba dveh leopardov iz Indije, ki sta se zaradi borbe za teritorij zapletla v bojevit pretep, medtem pa padla v globok vodnjak, je odličen dokaz za to.

leopard
Foto: Wildlife SOS India

Od razgretih bojevnikov do popolne preplašenosti zgolj v nekaj trenutkih

Prigoda sprva sovražnih leopardov zgovorno priča tudi o tem, da se lahko življenje obrne na glavo praktično v trenutku. V enem hipu sta živali delovali neustrašni, že v naslednjem pa sta drgetali na dnu  dobrih 15 metrov globokega vodnjaka. Voda je bila dovolj globoka, da bi ju lahko potopila, a na srečo sta ob robu našla manjšo površino, na katero sta se lahko stisnila. Tako sta morala vsaj za nekaj časa pozabiti na medsebojne sovražnosti in postaviti preživetje na prvo mesto. S skupnimi močmi sta nato priklicala ljudi iz bližnje vasi, ki so takoj poklicali reševalno ekipo.

Reševalna akcija s srečnim koncem, a ne brez zapletov

Po približno treh urah drgetanja in stiskanja  je končno stekla reševalna akcija. Reševalci so v vodnjak spustili kletko. Eden izmed leopardov je nemudoma skočil vanjo, drugi pa je potreboval nekaj spodbude – kot da bi se v tistem trenutku spomnil, da mu je deljenje kletke s sovražnikov pod častjo. Na koncu je bila sicer kletka z obema leopardoma uspešno dvignjena, celotna reševalna akcija pa je bila tudi posneta. 

Je bojna sekira po tej preizkušnji dokončno zakopana?

Zdaj bosta morala leoparda še nekaj časa preživeti v družbi drug drugega, saj sta v zavetišču na opazovanju, preden ju bodo ponovno spustili v divjino. Kdove,  morda pa bosta tako vendarle dokončno zakopala bojno sekiro in se ob morebitnem naslednjem srečanju spomnila tistih skupnih ur, ko sta bila dobesedno na robu preživetja in ko je bilo zavezništvo edina možnost, da se rešita …

Nosečnice, previdno s sončnimi kremami s kemičnimi filtri!

Karmen Jordan
-
0
Nosečnice, previdno s sončnimi kremami s kemičnimi filtri!

Približuje se obdobje, ko bo večina spet začela s pogostejšo uporabo krem za zaščito pred soncem. Pri tem pa je seveda pomembno, da smo pri izbiri kreme zelo previdni. V nasprotnem primeru lahko povzročimo več škode kot koristi. V zadnjih letih se je precej govorilo o problematičnosti tistih sončnih krem, ki delujejo na osnovi t. i. kemičnega filtra. Te prinašajo številne nevarnosti, pred nedavnim objavljena študija, ki so jo pripravili v Haereticusu, okoljskem laboratoriju s sedežem v ZDA, pa je razkrila, da je lahko določena snov še posebej nevarna za plod v prvem trimesečju razvoja …

nosecnice soncenje

Povečevanje nevarnosti za Hirschsprungov sindrom, ki prizadene debelo črevo

Raziskovalci so v študiji, ki so jo objavili v reviji Reproductive Toxicology, navedli, da so odkrili povezavo med izpostavljenostjo oksibenzonu v prvem trimesečju in povečanim tveganjem za okvare pri plodu. Še posebej velika naj bi bila nevarnost za Hirschsprungov sindrom, ki prizadene oživčenje debelega črevesa. Prav oksibenzon naj bi bil poleg oktinoksata najbolj problematična snov v sončnih kremah s kemičnim filtrom. Avtorji študije tako pozivajo nosečnice, naj se še posebej v prvem trimesečju povsem izognejo tem kremam. Podobno pa velja tudi za ženske, ki poskušajo zanositi. Oksibenzon je namreč kemikalija, ki je topna v maščobi, zato lahko ostane v telesu tudi po več tednov.

Kreme za zaščito pred soncem z mineralnim filtrom precej varnejša izbira

Pri izbiri krem za zaščito pred soncem je torej bolje dati prednost tistim na osnovi mineralnih filtrov, kot sta na primer cinkov oksid ali titanov dioksid. To naj bi bili precej varnejši možnosti. Še boljša izbira pa naj bi bila oblačila, ki odbijajo škodljive ultravijolične sončne žarke.

Oksibenzonu se na žalost pogosto ni mogoče povsem izogniti

Zelo zaskrbljujoče pa je tudi dejstvo, da lahko izpostavljenost oksibenzonu predstavlja nevarnost tudi v primeru, da ga na kožo ne nanašamo neposredno. Ravni te kemikalije so lahko v javnih bazenih in na bolj obljudenih plažah zelo visoke, saj mnogi ljudje še vedno uporabljajo sončne kreme s kemičnim zaščitnim filtrom. Če postane raven oksibenzona v morju previsoka, pa to ni nevarno le za ljudi, ampak tudi za mnoge morske živali. Poleg tega pa lahko določene kreme za sončenje škodujejo tudi koralam, zato so na nekaterih območjih turistom celo povsem prepovedali njihovo uporabo.

1...483484485...1.123Stran 484 od 1.123