Navadni jeglič ali trobentica za lažje izkašljevanje

V 15. stoletju so se v zeliščarskih knjigah pojavile prve slike navadnega jegliča (Primula vulgaris). Navadni jeglič ali trobentico so uporabljali predvsem pri paralizah, ki so bile posledice kapi. Ker je bil ena izmed prvih pomladanskih rastlin, so jegliču pripisovali čarobno moč. Verjeli so namreč, da je prav jeglič sposoben vezati sončno energijo, preganjati demone in turobne more ter izboljšati počutje človeka.

Čaj iz navadnega jegliča čisti dihala, kri, ledvice in sečila

Jeglič olajšuje izkašljevanje in utekočinja izločke pri katarjih zgornjih dihal. V ljudski medicini ga veliko uporabljajo pri bronhitisu, kašlju, prehladu, oslovskem kašlju, astmi in revmatičnih težavah, kjer je zelo učinkovit. Čaj pa ne deluje le pri kašlju, ampak pospešuje tudi odvajanje vode. Čaj torej čisti predvsem dihala, blaži kašelj, bronhitis, posebno pri starejših ljudeh, zlasti če mu dodamo mlade brezove liste in liste koprive. Prepreči ali vsaj blaži pljučnico. Čisti kri, ledvice in sečila. Blagodejno vpliva pri težavah z migreno in blaži glavobol, ki je lahko posledica stresa in nevroze. Obnese se pri nespečnosti in drgetanju udov.

Pri pravilnem doziranju ni stranskih neželenih učinkov.

Izkopavanje korenin in nabiranje cvetov

Navadni jeglič, ki je bolj poznan pod imenom trobentica, zraste pet do trideset centimetrov visoko. Trobentica z zlato rumenimi cvetovi raste po sončnih travnikih in grmovnatih robovih. Cveti od aprila do maja. Korenine navadnega jegliča nabiramo v zgodnji jeseni. Sveže korenine imajo prijeten, na janež spominjajoč vonj, rahlo trpek, grenek okus. Posušene korenine so brez vonja. Pri izkopavanju smo previdni. Korenine porežemo, kratko koreniko pa ponovno posadimo, da ne uničimo rastline. Cvetove pa nabiramo s cvetnimi čašami vred. Hitro in pravilno jih posušimo in hranimo v dobro zaprtih temnih kozarcih in tako obdržimo kar največ učinkovin te vsem nam znane rastline. Poznamo pa tudi visoki jeglič (latinsko ime je Primula elatior), ki ima žvepleno rumene cvetove in ga najdemo na vlažnih, humoznih travnikih in ob gozdnih robovih, cveti od marca do aprila.

V kratki koreniki in koreninah so triterpenski saponini, katera količina glede na izvor droge močno niha. Primulasaponin-1 in primulasaponin-2 imata skupni aglikol protoprimulagenin, loči ju le število sladkorjev. V koreninah sta še ekstra fenilglikozidov primulaverin in primverin, iz katerih pri razkroju z encimom nastanejo estri metoksisalicilne kisline. Te snovi dajejo eteričnemu olju in splošno rastlini tipičen vonj, ki spominja na metilsalicilat številnih drugih rastlin, med njimi na primer oslada.

Navadni jeglič - Primula vulgaris

Navadni jeglič in domača lekarna

ČAJ: Pol čajne žlice zrezanih korenin prelijemo s skodelico mrzle vode, počasi segrejemo do vretja in pustimo stati 5–10 minut. Pijemo po 2–3 skodelice z medom sladkanega, vročega čaja na dan. Pri pripravi čaja iz cvetov in listov ravnamo enako, le da količino rastline povečamo na 2 čajni žlici.

ČAJNA MEŠANICA 1: Večinoma pa uporabljamo jeglič v čajnih mešanicah. V obliki pomladanske kure za čiščenje krvi je v rabi naslednja čajna mešanica iz svežih rastlin:

  • sveži cvetovi jegliča, 1 čajna žlica,
  • sveži listi breze 1 čajna žlica,
  • sveža zel pekoče koprive, 1 čajna žlica.

Iz mešanice si 2- do 3-krat na dan pripravimo poparek in ga počasi popijemo.

ČAJNA MEŠANICA 2, pri težavah s spanjem:

  • korenina jegliča, 50 g,
  • cvet sivke, 20 g,
  • storžek hmelja, 15 g,
  • korenina baldrijana, 5 g.

Iz 2 čajnih žlic mešanice pripravimo poparek. Zvečer pijemo po 1–2 skodelici čaja, ki ga lahko sladkamo z medom.

ČAJNA MEŠANICA 3, pri dolgotrajnem kašlju :

  • korenine jegliča, 40 g,
  • strt plod janeža, 20 g,
  • strt plod komarčka, 20 g,
  • listi lapuha, 20 g.

Iz ene čajne žlice te mešanice pripravimo zavretek in pijemo 2- do 3-krat na dan po eno skodelico čaja, sladkanega z medom. Čaj pijemo največ 4 tedne.

Čaj iz navadnega jegliča

Čajna mešanica proti nespečnosti:

  • jeglič, 50 g,
  • cvetovi sivke, 25 g,
  • šentjanževka, 10 g,
  • storžki hmelja, 15 g,
  • korenine baldrijana, 5 g.

Zvrhano čajno žlico te mešanice rastlin poparimo s ¼ litra vrele vode in pustimo tri minute. Čaj pijemo pred spanjem po požirkih. Po potrebi sladkamo z medom.

JEGLIČEVO VINO: Jegličevo vino nam pomaga pri težavah s srcem. Vino si spomladi lahko pripravimo sami, in sicer dvolitrsko steklenico do vrha rahlo napolnimo s svežimi jegličevimi cvetovi in prelijemo z belim vinom. Cvetje mora biti prekrito z vinom. Steklenico pustimo rahlo zamašeno s plutovinastim zamaškom stati na soncu 14 dni. Pri težavah s srcem spijemo požirek tega vina. Srčni bolniki lahko na dan spijejo do 3 jedilne žlice tako pripravljenega vina.

JEGLIČEV SIRUP: Jegličev sirup pripravimo tako, da v steklen kozarec izmenično nalagamo plast cvetov in plast sladkorja (ali kristaliziran med). Potem kozarec pokrijemo s krpo in postavimo na sonce. Tako pripravljeno zmes pustimo 3 tedne, da se sladkor utekočini. Precedimo čez gazo ali gosto cedilo in natočimo v steklenice ter hranimo v hladnem, temnem prostoru.
SPOMLADANSKA SOLATA: Za solato uporabimo liste in cvetove navadne trobentice, ki jih primešamo regratovi ali drugi spomladanski solati poleg cvetov vijolice.

SIRUP PROTI KAŠLJU: Lahko pa jegličeve cvetove dodamo npr. v timijanov sirup ali sirup iz smrekovih vršičkov in tako narejen sirup uživamo pri kašlju 3-krat na dan po eno jedilno žlico.

Srečni zakonci živijo dlje

0

Vsi smo že slišali za rek »srečna žena, srečno življenje«. Nova študija pa je ta rek tudi znanstveno potrdila.

Srečni zakonci živijo dlje

Ne samo srečnejše, tudi daljše življenje

Socialna psihologinja Olga Stavrova je v svoji študiji pregledala reprezentativen vzorec, ki je vključeval več kot 4 tisoč poročenih parov, starih 50 let ali več. Pare je spremljala osem let in jih merila glede na vrsto psiholoških in fizikalnih spremenljivk. Ker vsi (predvsem najstarejši) pari niso preživeli teh osem let, je zabeležila tudi vse smrti, ki so se pripetile med študijo.

Sreča ima podoben učinek kot zdrava prehrana

Prvi opazen rezultat je bil ta: zadovoljstvo z življenjem zakonca je povezano z bistveno manjšim tveganjem za smrt. Torej, zadovoljni zakonci (tisti, ki so se v anketi opredelili za »Zadovoljen sem s svojim življenjem«) so živeli dlje kot tisti, ki so bili v zakonu nesrečni. Korelacija med srečo v zakonu in dolžino življenja je obstala ne glede na spol, etnično pripadnost, stopnjo izobrazbe, dohodek gospodinjstva ali spolno usmerjenost posameznikov. Kot zdrava prehrana, ohranjanje normalne telesne teže in redna vadba nas lahko, očitno, pred prezgodnjo smrtjo varuje tudi sreča v zakonu.

Srečni ljudje so bolj fizično aktivni

Zakaj? Za to povezavo med zadovoljstvom v zakonu in umrljivostjo obstaja več razlag. Na primer, če je naš zakonec srečen, je bolj verjetno, da bo skrbel za nas, če zbolimo. Možno je tudi, da smo v srečnem zakonu manj izpostavljeni za telo škodljivemu stresu, ker se manj prepiramo. Tretja možna razlaga, ki jo je Stavrova v raziskavi izpostavila, pa je ta, da so srečni ljudje bolj fizično aktivni. Prav tako velja, da smo tudi sami bolj aktivni, če je aktiven naš partner. Slednjo ugotovitev so podprli tudi končni rezultati raziskave. Srečni ljudje so se pogosteje ukvarjali s fizičnimi dejavnostmi, posledično so bili aktivni tudi njihovi partnerji, vse to pa je vplivalo na manjšo verjetnost za prezgodnjo smrt.

Preberite tudi: Skupaj s starostjo običajno narašča tudi občutek sreče!

Minka Gantar: »Kaj pa, če bi na prvo mesto začeli postavljati sebe?«

2

»Najbolj pomembna stvar na svetu je ljubezen do sebe,« trdi Minka Gantar, avtorica knjige Ko ima življenje žur. Po izobrazbi je sicer strojnica, a jo je življenje popeljalo v povsem druge vode, zato zdaj pomaga ljudem do bolj zadovoljnega in zdravega življenja. Pravi, da se ljubezen do sebe odraža pri čisto vsem – pri tem, ali dovolj spimo, ali dovolj pijemo, kakšno hrano vnašamo v svoje telo ter kakšne odnose izbiramo.

Ste avtorica, svetovalka, raziskovalka življenja in še bi lahko naštevala. S čim vse se ukvarjate?

Pred več kot 25 leti sem se spoznala s podjetjem, ki proizvaja naravna prehranska dopolnila. Čeprav nisem vedela skoraj nič o vitaminih, sem se lotila svojega posla. Seveda sem skozi leta pridobila ogromno znanja in izkušenj. Svoje znanje sem začela deliti tudi preko spletnih strani.

Vsa leta me je zanimala povezava med čustvi in telesom. Med seboj je vse povezano, naše telo je samo zemljevid našega čustvenega stanja. Navdušila sem se nas knjigami Louise Hay – seveda sem skoraj vse tudi prebrala. Začela sem izvajati pozitivne trditve – afirmacije, ki pa dejansko niso rešile vseh mojih težav. Še vedno se mi je dogajalo, da sem v svoje življenje privlačila ljudi in jim dovolila, da so me izkoriščali. Iskala sem naprej in prišla do zanimivega testiranja podzavestnih prepričanj z mišičnim testom, kar me je popolnoma navdušilo. Dejansko lahko preverim, kaj nosim globoko v svoji duši, potem pa sem iskala naprej, kako lahko na preprost način počistim podzavestno »kodo«, ki moti moj pogled na svet … Dejansko sem našla, kar sem iskala – sestavila sem preprosto molitev za dekodiranje podzavestnih programov, ki te zadržujejo v nezadovoljstvu.

Na tem področju ste torej uspeli. Čemu pa trenutno posvečate največ pozornosti?

Pred nekaj meseci je ugledala luč sveta nova knjiga z naslovom Ko ima življenje žur. Imam kar nekaj predavanj po knjižnicah, seminarje za organizacije, … Poleg tega pišem članke, odgovarjam na vprašanja in se ukvarjam z osebnim svetovanjem. Prav v tem trenutku organiziram še delavnice, ki jih bom izvedla do poletja. To so večdnevni dogodki, na katerih vodim ljudi skozi prepričanja, da potem lažje svobodno zakorakajo naprej. Na primer, če ima nekdo program, da mora biti pridna punčka oziroma priden fantek, bo vedno delal stvari, ki bodo osrečevale druge, sam bo pa vedno bolj nezadovoljen. Program, da moraš ugajati drugim in strah pred kritiko zadržuje ljudi na mrtvi točki – enostavno obtičijo v življenju. Seveda se jim potem to pozna na zdravju – bolijo jih kolki, kolena, imajo težke noge, boli jih hrbtenica … Kaj pa če bi, za začetek, sebe postavili na prvo mesto?

Minka Gantar

Napisali ste tudi knjigo o hormonih z naslovom Ko imajo hormoni žur. Kateri hormoni nam delajo največ težav? Kako se to kaže navznoter in navzven?

Največ težav povzroča stresni hormon. Ta porablja vsa hranila, od vitaminov skupine B, do vitamina C in vseh ostalih mikroelementov. Pomanjkanje vitaminov skupine B se, recimo, kaže kot kronična utrujenost, slabokrvnost, slabo prenašanje stresa in »zrahljani« živci, težave s kožo, težko se umirimo …

Stresni hormon vpliva na suho kožo, na pridobivanje maščobnih oblog na trebuhu, vpliva tudi na razgradnjo mišične mase, kar privede do pojava gub, uvele kože, povečanja celulita in uhajanja vode. Povzroča tudi neenakomerno bitje srca, ker porablja magnezij, vpliva na povišanje krvnega tlaka, ker porablja kalij …

Večkrat torej ignoriramo opozorilne znake telesa …

Kdor se zavestno ne ustavi in misli, da mora delati do onemoglosti, ga bo slej ko prej ustavilo njegovo lastno telo.

Kako lahko ljudje, po vašem mnenju, najdejo svojo srečo? Na kaj pa morajo paziti?

Za svojo srečo je vsak sam odgovoren. Ali si dovolim v miru usesti in pojesti obrok – brez telefona? To je moja odločitev. Svet se bo še vedno vrtel, če ne bom ravno v tem trenutku dvignila slušalke ali če si bom zjutraj vzela dovolj časa, da opravim svoj ritual – v mojem primeru meditacijo in vrelec mladosti. Svet se bo še vedno vrtel, če včasih rečem, da ne zmorem … In svet se bo še vedno vrtel, če si vzamem dovolj časa, da se naspim.

Kaj nas sploh osrečuje? Je to zdravje, ljubezen, denar, mogoče že sam način življenja ali kaj drugega?

Občutek zadovoljstva izvira od znotraj. Zadovoljstvo je stanje duha, ko si tak, kot si, v miru sam s seboj in s svetom okrog sebe. O tem pa odloča fokus naših misli. Kaj se vam ves čas predvaja po možganih – filmi, besede, stavki, ki vam niso všeč, ali pa dogodki, doživetja in slike, ki so vam všeč?

Tako enostavno je »zapluti« v negativne vode …

Problem, beseda, ki te rani, asociacija na dogodek, ki ti je pustila bolečino v srcu … Kam gre tok vaših misli? Pred kratkim me je poklicala Mari. Spoznala sem jo ne eni od delavnic – prišla je, ker jo je duša poklicala. Prišla je izmučena, brez energije, vse se ji je postavilo na glavo. Mama je zbolela, podjetje so dali v mirovanje, umrla sta njena dva kužka, njo pa je tok življenja enostavno posrkal. Tako zelo, da je imela samo še dobrih 40 kilogramov, prišla je popolnoma izsušena. Prvi dan sva se ujeli, imela pa je en sam cilj – da ponovno zadiha, napolni baterije, da se osvobodi preteklosti in nekako začne spet živeti. Danes, ko sva govorili, je vriskala od navdušenja nad življenjem! Rekla je, da morajo tudi klopi živeti, prav tako kot komarji. Vendar, ali ni bolj enostavno krvosese preprosto ubiti? Kolikokrat imamo okrog sebe komarje in klope – krvosese v človeški obliki, ki se napajajo z našo energijo, če jim to dovolimo … Zato morajo, tako kot je rekla Mari, tudi te uboge živali živeti, prav tako kot tisti ljudje, ki se napajajo z našo energijo. Dovolimo jim, da letajo po svetu, a se sami raje umaknimo iz njihovega dometa, da se ne bodo napajali na nas.

Minka Gantar 211

Kako lahko to naredimo?

Bolj, ko smo jezni in se bojimo, bolj privlačimo dogodke in ljudi, ki se hranijo z nizko energijo.

Kaj za vas pomeni osebna rast? Ste zrasli tudi sami? Kako lahko zrastemo mi?

Osebna rast pomeni mir v sebi. Osebna rast je, ko nisi več v borbi, pač pa v sprejemanju. Ljudje se ti samo smilijo, ker ne znajo drugače; osebna rast je v odpuščanju in v hvaležnosti. Osebna rast je v tem, da znaš v še tako temni stvari najti dobro in biti za tisto drobtinico dobrega hvaležen … Vem, da je težko – dokler nas vodi ego, nas bo hujskal, da se borimo, da smo žrtve, da se prepiramo. A ko ego opustimo, dovolimo drugim ljudem, da so to, kar so. In če »lajajo« na nas, si pač lahko samo mislimo, da ima ta človek verjetno slab dan, slabo obdobje ali celo slabo življenje ter da je to njegov oziroma njen maksimum, ker več ne zmore.

Pomlad kot prehodno obdobje s seboj prinaša kar nekaj zdravstvenih tegob, od alergij do utrujenosti. Kako si lahko pomagamo? 

Alergija kaže samo na to, da smo mogoče na koga alergični. Pomlad iz nas pomeče čustva in mogoče je čas za nov začetek. Na fizični bazi pa je potrebno poskrbeti za telo. Moramo ga okrepiti, da ne bo več tako odreagiralo. Alergija kaže na preobremenjenost pljučnih mešičkov. Da jih sčistimo, potrebujemo kombinacijo vitaminov skupine B, cinka, bakra, selena, joda, kalcija in magnezija. Ta kombinacija vitaminov in mineralov pospeši razstrupljanje na celični bazi, poleg tega pa potrebujemo še omego 3, vitamin D3 in silicij, da zajezimo vnetje na celični bazi. Slednja kombinacija nam bo pomagala tudi pri vseh ostalih vnetjih – od vnetja sklepov, do borelioze ali meningitisa. Kronična utrujenost pa v prvi vrsti kaže na pomanjkanje vitamina C. Za začetek bi bilo pametno uživati več borovnic, aronije, jagod acai ter vse ostalo jagodičevje. Jagodičevje namreč vsebuje snov resveratrol, ki obnavlja možgane, vsebuje flavonoide, ki ščitijo telo pred oksidacijo in vsebujejo ogromno vitamina C, ki pospeši celično presnovo, posledično pa tudi vpliva na nivo energije.

Kaj bi nam svetovali za lepšo in bolj srečno življenjsko pot?

Najbolj pomembna stvar na svetu je ljubezen do sebe. Ta ljubezen se izraža čisto pri vsem – pri tem, ali dovolj spimo, ali dovolj pijemo, kakšno hrano vnašamo v svoje telo ter kakšne odnose izbiramo. Če se nimamo radi, ne pijemo dovolj, v svoje telo pa vnašamo kup pijač, ki obremenjujejo ledvica in jetra. Če se nimamo radi, smo koš za odpadke in v svoje telo vnašamo hrano, ki ‘paca’ naše telo. Če se nimamo radi, obtičimo v odnosih, ki nas izčrpavajo … Afirmacija, ki vam bo v veliko pomoč: »Ker se imam rada in se cenim, pijem dovolj tekočine, ker se imam rada in se cenim, jem zdravo hrano ter poskrbim za redne obroke, ker se imam rada in se cenim, grem pravočasno v posteljo in si dovolim, da se naspim, ker se imam rada in se cenim, se vsak dan gibljem in ker se imam rada in se cenim, izbiram tiste odnose, ki me podpirajo in večajo energijo. Ker se imam rada in se cenim, prav tako dovoljujem, da vse, kar je toksičnega, odide iz mojega življenja. Dovoljujem si, da moje življenje napolni radost in hvaležnost – to je izbira, ker sem jaz gospodarica svojega življenja.

Preberite tudi: »Zaradi raka razmišljam bolj pozitivno«

»Če želite, da bi bili vaši otroci pametni, jim berite pravljice«

2. april je posvečen otroški in mladinski literaturi, na ta dan se je namreč leta 1805 rodil Hans Christian Andersen, pravljičar, izpod njegovega peresa pa so nastala še vedno aktualna dela, kot so Mala morska deklica, Grdi raček, Snežna kraljica, Deklica z vžigalicami, …

pravljice otroci

Spodbujanje ljubezni do knjig

Dan otroške in mladinske literature je sicer leta 1967 razglasila Mednarodna zveza avtorjev mladinske in otroške književnosti (IBBY), da bi spodbudili otroške bralne navade in ljubezen do knjig. Vsako leto ena izmed sekcij IBBY dobi priložnost za pripravo plakata in poslanice, letos pa je ta čast pripadla litovskemu otroškemu pisatelju in ilustratorju Kęstutisu Kasparavičiusu.

Litovski pisatelj pravi, da nam knjige pomagajo, da ne hitimo

»Knjižni svet je široko odprt, resničnost v njem je poljubno prepletena z izmišljotino in domišljijo. Včasih se niti ne zavedaš več, ali si v knjigi ali v življenju opazil, kako čudovite so kaplje snega, ki se tali na strehi, in da jerebikove jagode niso le lepe, temveč tudi grenke. Kdo ve, ali si v resnici ležal sredi poletja na travi, nato pa prekrižanih nog gledal oblake, plavajoče po nebu, ali pa si o tem samo bral v knjigi. Knjige nam pomagajo, da ne hitimo, knjige nas učijo opazovanja, knjige nas vabijo, pravzaprav nas kar silijo, da sedemo. Najpogosteje jih namreč beremo sede, in sicer tako, da jih položimo na mizo ali na kolena, mar ne? Ali si morda tudi ti med branjem opazil nekaj nenavadnega, namreč da tudi knjiga strmi vate? Da, da, tudi knjige znajo brati! Berejo ti s čela, z obrvi, iz tvojih dvignjenih ali spuščenih kotičkov ustnic, še najraje pa berejo iz tvojih oči. Po očeh namreč prepoznajo, ali… No, saj veš, kaj! Knjigi na tvojih kolenih gotovo ni dolgčas. Tisti, ki bere, naj bo otrok ali odrasel, je vendar že sam po sebi mnogo zanimivejši od tistega, ki se knjigo boji prijeti v roke in ki kar naprej hiti, saj nima časa, da bi se usedel in se razgledal okoli sebe,« je bralce letos nagovoril Kasparavičius, ki je bil tudi sam že večkrat nominiran za Nagrado Christiana Andersena in Spominsko nagrado Astrid Lindgren. Nekaj njegovih pravljic je bilo prevedenih v slovenščino, na knjižnih policah tako najdemo Malo zimo, Trapaste zgodbe, Izginulo sliko, Deželo lenuhov, Kratke zgodbe in Podvodno zgodbo.

S pravljicami do večjega besednega zaklada

Knjige nam torej pomagajo, da ne hitimo. Ne glede na to, katero knjigo ponudimo našim malčkom, pa vseeno skušajmo ohraniti bralno kulturo. Vzemimo otroke s seboj v knjižnice in knjigarne, skušajmo jim brati zgodbe in jih, ko že berejo sami, spodbujajmo in jim pomagajmo izbrati primerne knjige. S tem bomo pripomogli k razvoju komunikacijskih spretnosti, širitvi besednega zaklada in večji domišljiji. »Če želite, da bi bili vaši otroci pametni, jim berite pravljice. Če želite, da bi bili še pametnejši, jim berite še več pravljic,« je nekoč dejal Albert Einstein.

Manj plodni niso samo moški, temveč tudi psi

Zadnje študije kažejo na kar 50-odstotno zmanjšanje kakovosti semenske tekočine pri ljudeh v zadnjih osemdesetih letih, zato so znanstveniki upravičeno zaskrbljeni. A nismo edina vrsta s tovrstnimi problemi.

semenska tekocina

Sledi zdaj že prepovedane kemikalije še vedno v okolju

Študija strokovnjakov iz Nottinghama je pokazala, da se je kakovost semenske tekočine pri domačih psih prav tako močno zmanjšala, zato se je znanstvenikom porodilo vprašanje, kaj je krivec za takšen upad kakovosti semenske tekočine. Bi bile lahko krive sodobne kemikalije v domačem okolju? Nova raziskava, objavljena v reviji Scientific Reports, kaže, da je to zelo verjetno.

V študiji so začeli preizkušati učinke dveh umetno ustvarjenih kemikalij, in sicer običajnega plastifikatorja DEHP, ki je prisoten v večini domov (najdemo ga v preprogah, talnih oblogah, oblazinjenem pohištvu, oblačilih, žicah, igračah) in obstojne industrijske kemikalije z imenom poliklorirani bifenil 153 (PCB153), ki je sicer na svetovni ravni prepovedana, a njene sledi še vedno najdemo v okolju ter celo v hrani.

DEPH in PCB153 vplivata na plodnost pri različnih vrstah

Raziskovalci so nato opravili enake poskuse na spermi ljudi in živali ter ob tem ugotovili, da imajo omenjene kemikalije enako škodljiv učinek na plodnost moških kot na plodnost psov. Glavni raziskovalec, Richard Lea, je dejal, da njihova nova študija podpira teorijo, da nižja plodnost ni zgolj človekov problem. »Naše ugotovitve kažejo, da so kemikalije, ki jih pogosto uporabljamo v domačem ali delovnem okolju, prav lahko odgovorne za padec kakovosti semenčic tako pri ljudeh kot tudi pri psih. S to študijo smo prvič dokazali, da DEPH in PCB153 vplivata na plodnost pri različnih vrstah,« je poudaril.

Neplodnost je povezana s stopnjo poškodb DNK v semenski tekočini

Rebecca Sumner, ena izmed raziskovalk, je povedala, da je pri obeh vzorcih učinek kemikalij zmanjšal gibljivost semenčic in povečal fragmentacijo DNK. »Ko je gibljivost človeške semenske tekočine slaba, se fragmentacija DNK poveča – torej je neplodnost med moškimi povezana s povečano stopnjo poškodb DNK v semenski tekočini. Zdaj verjamemo, da je enako pri psih, ker živijo v istem okolju kot ljudje in so izpostavljeni istim onesnaževalom. To tudi pomeni, da so psi lahko zelo učinkovit model za nadaljnje raziskave učinkov onesnaževal na zmanjšanje plodnosti, zlasti zato, ker zunanje vplive, kot je denimo prehrana, pri psih lažje nadzorujemo kot pri ljudeh,« je zaključila Sumnerjeva.

Slabe izkušnje s PCB imamo tudi Slovenci

Mnogi Slovenci se še spomnijo, da je tudi Iskrina tovarna iz Semiča kemikalijo PCB v kraškem zaledju Krupe odlagala na več mestih. Vse do leta 1983 so jo uporabljali za impregnacijo in polnilo kondenzatorjev, preostanek pa so nato neprevidno odvrgli. Sledila je ekološka katastrofa, ko se je v podzemne vode izcedilo okrog 13 tisoč kilogramov PCB in onesnažilo celotno regijo. Čeprav je od dogodka minilo že nekaj desetletij, pa so sledi PCB leta 2011 še vedno izmerili v reki Krupi, v okoliški zemlji in tudi v prebivalstvu na tem področju.  

Preberite tudi: Kdaj je driska pri psih nevarna in kako mu pomagamo?

Kozmetika, ki ščiti pred onesnaženim zrakom – najnovejši lepotni trend

Pojavlja se vse več raziskav o resničnih posledicah pogoste izpostavljenosti onesnaženemu zraku. Pri tem so prizadeti praktično vsi organi, med njimi seveda tudi naš največji organ – koža. V tem dejstvu so mnoga kozmetična podjetja ugledala novo tržno nišo. Na tržišču je namreč začelo naraščati število kozmetičnih izdelkov, ki so namenjeni prav zaščiti kože pred onesnaženim zrakom.

onesnazenost kozmetika

Onesnažen zrak kot eden največjih krivcev za prehitro staranje kože

Drobni delci, imenovani PM2.5, ki jih je mogoče najti v onesnaženem zraku, naj bi bili nekajkrat manjši od povprečne velikosti človeških por. Tako lahko hitro povzročijo številne težave – od  zamašenih por in vnetij pa do starostnih peg ter zgodnjih gubic. Ko gre za vprašanje staranja kože, naj bi bilo bolj škodljivo od onesnaženega zraka le še sonce. Tako ni presenetljivo, da je nova vrsta kozmetike hitro pritegnila veliko pozornosti – najbolj seveda med potrošniki, ki živijo v velikih urbanih središčih, kjer so težave z onesnaženostjo zraka še posebej hude.

Mladostni videz na žalost ne ščiti pred boleznimi …

V osnovi se kozmetika, namenjena zaščiti pred onesnaženim zrakom, deli v dve skupine. Na izdelke, ki ustvarijo nekakšen fizični ščit, in na tiste, ki so namenjeni intenzivnemu odstranjevanju strupenih snovi s kože. Mnenja glede tega, kako učinkovita je lahko v resnici tovrstna kozmetika, sicer ostajajo deljena. Nekateri kritiki pravijo, da gre zgolj za enega v množici marketinških trikov, ki le preusmerja pozornost s celostnega pristopa k reševanju težave.

Četudi lahko ti kozmetični izdelki res pomagajo pri zaščiti kože pred prezgodnjim staranjem, pa še vedno ostaja škoda, ki jo utrpijo vsi drugi organi v našem telesu. Kakšna gubica manj ne pomeni kaj dosti, če izpostavljenost onesnaženemu zraku privede do resnih bolezni. Dokazano je namreč, da lahko delci “PM2.5 prodrejo globoko v pljuča in krvna tkiva ter da tako povečujejo predvsem tveganje za bolezni srca in pljuč.

Ne spreglejte: Kritični deli telesa, kjer pogosto pozabimo na zaščito pred soncem

Chicago se potaplja

Chicago se vsako stoletje potopi od 10 do 20 centimetrov globlje, so izračunali znanstveniki iz inštitucije National Oceanic and Atmospheric Administration (NOAA).

chicago

Vsako leto se potopi vsaj za milimeter globlje

Izračuni kažejo, da se Chicago potaplja s podobno hitrostjo kot Benetke, na letni ravni pa to predstavlja približno dober millimeter. »To je sicer počasen, a vztrajen proces, ki mu pravimo tudi izostatična prilagoditev ledenikov,« pravi Daniel Roman, eden izmed znanstvenikov, sodelujočih v raziskavi. Razlog za potapljanje je topljenje ledenikov pred 10 tisoč leti, ki je določena področja, ki so bila pod letom, nenadoma privzdignilo. Vendar pa se ta fenomen ne pojavlja le v Chicagu, temveč povsod po Severni Ameriki in tudi drugod po svetu. 

Proces si lahko predstavljamo kot tubo barve, ki jo stisnemo na sredini. Pritisk, ki v tem primeru predstavlja Zemljino skorjo, potisne barvo, v tem primeru Zemljin plašč, na obe strani. To povzroči, da se področja na obeh straneh, kjer tubo držimo, napihnejo. Vendar po tem, ko tube ne tiščimo več, barva počasi odteka nazaj proti sredini. Ker je bil v tem primeru Chicago na robu, se zdaj, ko pritiska ni več, počasi spušča nazaj.

Težave s kanalizacijo in vodovodom ter dvig gladine vode v Velikih jezerih

Kaj torej potapljanje pomeni za drugo največje mesto v Združenih državah Amerike (ZDA)? Znanstveniki menijo, da bi lahko povzročilo probleme s kanalizacijo in vodovodom, največjo težavo pa predstavlja dvig gladine vode v Velikih jezerih. Jezero Michigan, del skupine Velikih jezer, se na severnem delu dviguje, na južnem pa potaplja, podobno je tudi pri drugih jezerih – na enem delu se dvigujejo, na drugem pa potapljajo. Vse to gibanje pa bo, po mnenju znanstvenikov, vplivalo tudi na reke, ki se izlivajo v jezera in posledično na prebivalce v bližini voda.

S topljenjem ledenikov pa se trenutno dvigujejo še deli Aljaske, Rusije, Islandije in Švedske, dodajajo znanstveniki in pojasnjujejo, da bi te spremembe lahko pripomogle tudi k večji aktivnosti vulkanov in večji potresni dejavnosti po svetu.

Namesto z letalom se lahko mladi letos na potovanje odpravijo z vlakom

Organizacija CIPRA International mladim ponuja cenovno ugoden in poučen izlet po alpskih državah. Na dolgo pot po osmih državah se bodo odpravili kar z vlakom.

potovanje vlak

CIPRA si prizadeva za trajnostni razvoj in ohranjanje narave

Mednarodna komisija za varstvo Alp (CIPRA) šteje več kot sto članskih organizacij s celotnega območja Alp in ima svoja predstavništva v vseh alpskih državah. Poglavitne naloge CIPRE so prizadevanje za trajnostni razvoj gorskih območij, ohranjanje naravne in kulturne dediščine ter gorske krajine ter uveljavitev Alpske konvencije kot krovnega dokumenta trajnostnega razvoja v Alpah.

Tudi Slovenci širijo idejo o varovanju gorskih območij

Na slovenski članski organizaciji, CIPRA Slovenija, pišejo, da so njihove naloge še vplivati na oblikovanje lokalnih, regionalnih ter državne prostorske politike v gorskem svetu, spodbujati alpski prostor k prehodu na nizkoogljično družbo, vzpostaviti sinergije med deležniki razvoja v slovenskem gorskem svetu, zgraditi zaupanje in si ustvariti ime osrednje okoljevarstvene organizacije za gorstva v Sloveniji, ter širiti idejo varovanja gorskih območij na Dinarsko gorstvo.

Z vlakom po osmih alpskih državah

V okviru projekta Youth Alpine Interrail, ki ga organizira CIPRA International, so tudi letos omogočili mladim navdušencem nad alpskim svetom ugodno potovanje z vlakom po osmih alpskih državah. Mladi med 16. in 27. letom se lahko na izlet prijavijo do 7. aprila, alpska vozovnica Youth Alpine Interrail pa bo zanje na voljo po ceni od 50 evrov naprej. Na potovanje se bodo mladi lahko odpravili 7. junija iz mesta Feldkirch v Avstriji. Tam se bodo najprej spoznali in začrtali cilje potovanja, ki bodo med drugim vključevali tudi razprave o negativnih vplivih podnebnih sprememb in preštevanje čebel.

Tudi na dopustu moramo biti okoljsko ozaveščeni

CIPRA International pa je organizirala tudi fotografski natečaj ter natečaj za najboljše kratke zgodbe. Kot pišejo na svoji uradni spletni strani, si želijo, da bi mladi uvideli, da je tudi na potovanja potrebno gledati trajnostno in iz okoljsko ozaveščenega vidika. Opozarjajo, da je predvsem letalski promet velik onesnaževalec okolja, ki vsako leto v zrak spusti ogromne količine CO₂. Projekt so podprle tudi države podpisnice Alpske konvencije, finančno pa ga podpirajo še Švicarski zvezni urad za prostorsko načrtovanje (ARE), fundacija RHW, Avstrijsko zvezno ministrstvo za trajnost in turizem, Lihtenštajnski urad za okolje ter Nemško zvezno ministrstvo za okolje, varstvo narave in jedrsko varnost.

Vrtnarjenje pod vodo

Koralni grebeni so poleg tropskih gozdov eden od najbolj biološko raznolikih ekosistemov na Zemlji, trenutno pa, na žalost, tudi eden izmed najbolj ogroženih. Znanstveniki so za ta problem našli rešitev – mikrofragmentiranje.

koralni greben

Visoka stopnja soodvisnosti med organizmi

Na koralnih grebenih najdemo trde in mehke korale, rake, mehkužce, ribe, morske želve, morske pse, delfine in veliko drugih živali ter rastlin, ki so med seboj močno povezane in odvisne druga od druge, kar pomeni, da upad števila ene vrste posledično povzroči ogroženost druge. Ta odstopanja lahko povzročijo naravne katastrofe, kot so orkan, velike nevihte in podobni pojavi, a v zadnjih letih tovrstna izumiranja vrst s svojo dejavnostjo povzroča predvsem človek.

Narava za ponovno vzpostavitev ravnovesja potrebuje veliko časa

Narava sicer ima določene obrambne mehanizme. Primer – zaradi čezmernega ribolova rastlinojedih rib opažamo večjo poraščenost morskega dna z algami in morsko travo, kar posledično povzroči povečanje števila drugih rastlinojedcev, kot so na primer morski ježki. S časom vsak ekosistem vzpostavi nazaj ravnovesje med plenilci in plenom ter organizmi, ki za rast potrebujejo isto hrano. Vprašanje pa je, v kolikšnem času.

Koralni greben tesno povezan z drugimi ekosistemi

Zdravje, številčnost in raznolikost organizmov, ki sestavljajo koralni greben, so neposredno povezani z okoliškimi kopenskimi in morskimi ekosistemi, kot so gozdovi mangrov in plasti morske trave. Njihova vloga v življenju koralnega grebena je ključnega pomena za dolgoročno zdravje rastlin in živali, ki tam živijo. Poleg tega pa lahko na zdravje koralnega grebena vplivajo tudi vse reke, potoki, odpadne vode in skratka vse, kar na koncu pristane v morju. Pridelovanje koral oziroma podvodno vrtnarjenje je proces, pri katerem strokovnjaki dele koral vzamejo iz lokalnih koralnih grebenov, jih vzgojijo v kontroliranem okolju, nato pa vrnejo nazaj na greben. Po desetletjih znanstvenih projektov se je ta metoda izkazala za najbolj učinkovito in najmanj škodljivo za okolje.

Korale lahko tako zrastejo do petdesetkrat hitreje

Kako pa sploh izgleda koralna »kmetija«? Znanstveniki pravijo, da je zelo podobna podvodnemu vrtu, kjer različne vrste koral rastejo v vodnih nasadih pod sončno svetlobo in s stalnim dotokom morske vode. Pridelovalci korale skrbno razmnožujejo in vzgajajo čim več sadik. Odrasle rastline nato potapljači posadijo na opustošenem grebenu in s tem v morje vračajo življenje.

Za razliko od projektov, ki temeljijo na oceanih, lahko kmetije na kopnem uporabljajo različne tehnike, ki omogočajo hitrejšo rast raznolikih koral. Korale s pomočjo mikrofragmentiranja (deljenja koral na manjše delce) tako zrastejo kar petdesetkrat hitreje kot v naravi.

Preberite tudi: Ogroženi koralni grebeni po svetu

Klasične napake pri spomladanskem čiščenju

Vsako pomlad se nas večina odloči za generalno čiščenje stanovanja, a včasih ob tem naredimo več škode kot koristi. Kaj delamo narobe?

ciscenje doma

Prah samo premikamo po prostoru

Kihanje, astma in alergije – vse to so možne posledice prahu, ki je lahko tudi strupen. Raziskovalci iz Univerze Georga Washingtona so v vzorcih prahu našli zaskrbljujoče sledi kemikalij v prahu, ki lahko delujejo kot hormonski motilci, sprožilci astme ali celo raka. Kako se temu izogniti? Prah moramo brisati redno, temeljito in od zgoraj navzdol. Začnemo pri visokih policah in se spuščamo proti nižjim. Pomagamo si lahko tudi s sesalcem s HEPA filtrom.

Uporabljamo preveč dišeča čistila

Nekatera čistila sicer omamno dišijo po citrusih in cvetlicah, a je to v večini primerov le posledica izjemno strupenih kemikalij, ki jih proizvajalci dodajo čistilu. Najdemo jih v osvežilcih zraka, dezodorantih, detergentih za pranje perila, sredstvih za razkuževanje rok, nekaterih eteričnih oljih, dišečih svečah, razpršilih za dezinfekcijo in detergentih za pomivanje posode.

»Splošne zdravstvene težave zaradi izpostavljenosti dišavnim čistilnim sredstvom vključujejo migrene, napade astme, težave z dihanjem, omotico, napade, slabost, vodene oči in kožne izpuščaje,” opozarjajo strokovnjaki.

Uporabljamo premočna čistila

Med izjemno zmogljiva in močna čistila sodijo predvsem razmaščevalci, čistila za odtok, čistila za WC školjko in čistila za pečice. »Nekateri izdelki za čiščenje so jedki, kar pomeni, da imajo zelo visok ali zelo nizek pH,” pravi predstavnik ameriške komisije za varnost potrošniških izdelkov (USCPSC) Nychelle Fleming. Poleg nevarnosti zastrupitve je tudi čiščenje z njimi škodljivo, ker tako močna čistila dražijo kožo. Zato se raje izognite izdelkom, ki uporabljajo sestavine žveplove kisline in natrijevega hidroksida.

Belilo mešamo z amonijakom

Mešanje belila in amonijaka lahko povzroči nastanek hlapov kloramina, ki je strupen za ljudi in lahko močno prizadene dihala. Zato je bolj smiselno, v skrajni sili, poseči po kisikovem belilu.

Med čiščenjem ne zračimo prostorov

Študije so pokazale, da med čiščenjem naša pljuča trpijo, zato moramo med opravili prostore nujno zračiti. Odprite okna in vrata, odeje, jogije in preproge pa nesite na balkon, saj sončna svetloba z UV žarki ubija bakterije, ki se na blagu nabirajo. 

Ne menjavamo gobic za čiščenje

Med čiščenjem ne smemo uporabljati iste gobice za več različnih opravil, saj na tak način samo prenašamo bakterije s pohištva na pohištvo. Pri tem si lahko pomagamo z gobicami različnih barv, da jih ne zamešamo med sabo.

Najprej počistimo najbolj umazane stvari

Da se izognemo raznašanju bakterij, si moramo zadati pravilen vrstni red čiščenja. Najprej moramo očistiti najmanj umazane stvari in počasi napredovati do tistih najbolj umazanih.

Ne počakamo, da začne čistilo učinkovati

Ko čistilo nanesemo, moramo nujno počakati nekaj minut, da začne učinkovati in uspešno pobije vse bakterije. Čistilo torej najprej nanesemo na najbolj umazane površine in medtem ko čakamo, da začne učinkovati, pobrišemo manj umazane površine.

Ne pustimo, da nam pomaga narava

Včasih se lahko v celoti izognemo klasičnim čistilnim proizvodom in si pri čiščenju pomagamo zgolj s kisom, sodo bikarbono, vrelo vodo, limono in naravno svetlobo.

Preverite tudi: Izjemno učinkovita in preprosta naravna čistila za kuhinjo