Zadnje študije kažejo na kar 50-odstotno zmanjšanje kakovosti semenske tekočine pri ljudeh v zadnjih osemdesetih letih, zato so znanstveniki upravičeno zaskrbljeni. A nismo edina vrsta s tovrstnimi problemi.

Sledi zdaj že prepovedane kemikalije še vedno v okolju

Študija strokovnjakov iz Nottinghama je pokazala, da se je kakovost semenske tekočine pri domačih psih prav tako močno zmanjšala, zato se je znanstvenikom porodilo vprašanje, kaj je krivec za takšen upad kakovosti semenske tekočine. Bi bile lahko krive sodobne kemikalije v domačem okolju? Nova raziskava, objavljena v reviji Scientific Reports, kaže, da je to zelo verjetno.

V študiji so začeli preizkušati učinke dveh umetno ustvarjenih kemikalij, in sicer običajnega plastifikatorja DEHP, ki je prisoten v večini domov (najdemo ga v preprogah, talnih oblogah, oblazinjenem pohištvu, oblačilih, žicah, igračah) in obstojne industrijske kemikalije z imenom poliklorirani bifenil 153 (PCB153), ki je sicer na svetovni ravni prepovedana, a njene sledi še vedno najdemo v okolju ter celo v hrani.

DEPH in PCB153 vplivata na plodnost pri različnih vrstah

Raziskovalci so nato opravili enake poskuse na spermi ljudi in živali ter ob tem ugotovili, da imajo omenjene kemikalije enako škodljiv učinek na plodnost moških kot na plodnost psov. Glavni raziskovalec, Richard Lea, je dejal, da njihova nova študija podpira teorijo, da nižja plodnost ni zgolj človekov problem. »Naše ugotovitve kažejo, da so kemikalije, ki jih pogosto uporabljamo v domačem ali delovnem okolju, prav lahko odgovorne za padec kakovosti semenčic tako pri ljudeh kot tudi pri psih. S to študijo smo prvič dokazali, da DEPH in PCB153 vplivata na plodnost pri različnih vrstah,« je poudaril.

Neplodnost je povezana s stopnjo poškodb DNK v semenski tekočini

Rebecca Sumner, ena izmed raziskovalk, je povedala, da je pri obeh vzorcih učinek kemikalij zmanjšal gibljivost semenčic in povečal fragmentacijo DNK. »Ko je gibljivost človeške semenske tekočine slaba, se fragmentacija DNK poveča – torej je neplodnost med moškimi povezana s povečano stopnjo poškodb DNK v semenski tekočini. Zdaj verjamemo, da je enako pri psih, ker živijo v istem okolju kot ljudje in so izpostavljeni istim onesnaževalom. To tudi pomeni, da so psi lahko zelo učinkovit model za nadaljnje raziskave učinkov onesnaževal na zmanjšanje plodnosti, zlasti zato, ker zunanje vplive, kot je denimo prehrana, pri psih lažje nadzorujemo kot pri ljudeh,« je zaključila Sumnerjeva.

Slabe izkušnje s PCB imamo tudi Slovenci

Mnogi Slovenci se še spomnijo, da je tudi Iskrina tovarna iz Semiča kemikalijo PCB v kraškem zaledju Krupe odlagala na več mestih. Vse do leta 1983 so jo uporabljali za impregnacijo in polnilo kondenzatorjev, preostanek pa so nato neprevidno odvrgli. Sledila je ekološka katastrofa, ko se je v podzemne vode izcedilo okrog 13 tisoč kilogramov PCB in onesnažilo celotno regijo. Čeprav je od dogodka minilo že nekaj desetletij, pa so sledi PCB leta 2011 še vedno izmerili v reki Krupi, v okoliški zemlji in tudi v prebivalstvu na tem področju.  

Preberite tudi: Kdaj je driska pri psih nevarna in kako mu pomagamo?