2. april je posvečen otroški in mladinski literaturi, na ta dan se je namreč leta 1805 rodil Hans Christian Andersen, pravljičar, izpod njegovega peresa pa so nastala še vedno aktualna dela, kot so Mala morska deklica, Grdi raček, Snežna kraljica, Deklica z vžigalicami, …

Spodbujanje ljubezni do knjig

Dan otroške in mladinske literature je sicer leta 1967 razglasila Mednarodna zveza avtorjev mladinske in otroške književnosti (IBBY), da bi spodbudili otroške bralne navade in ljubezen do knjig. Vsako leto ena izmed sekcij IBBY dobi priložnost za pripravo plakata in poslanice, letos pa je ta čast pripadla litovskemu otroškemu pisatelju in ilustratorju Kęstutisu Kasparavičiusu.

Litovski pisatelj pravi, da nam knjige pomagajo, da ne hitimo

»Knjižni svet je široko odprt, resničnost v njem je poljubno prepletena z izmišljotino in domišljijo. Včasih se niti ne zavedaš več, ali si v knjigi ali v življenju opazil, kako čudovite so kaplje snega, ki se tali na strehi, in da jerebikove jagode niso le lepe, temveč tudi grenke. Kdo ve, ali si v resnici ležal sredi poletja na travi, nato pa prekrižanih nog gledal oblake, plavajoče po nebu, ali pa si o tem samo bral v knjigi. Knjige nam pomagajo, da ne hitimo, knjige nas učijo opazovanja, knjige nas vabijo, pravzaprav nas kar silijo, da sedemo. Najpogosteje jih namreč beremo sede, in sicer tako, da jih položimo na mizo ali na kolena, mar ne? Ali si morda tudi ti med branjem opazil nekaj nenavadnega, namreč da tudi knjiga strmi vate? Da, da, tudi knjige znajo brati! Berejo ti s čela, z obrvi, iz tvojih dvignjenih ali spuščenih kotičkov ustnic, še najraje pa berejo iz tvojih oči. Po očeh namreč prepoznajo, ali… No, saj veš, kaj! Knjigi na tvojih kolenih gotovo ni dolgčas. Tisti, ki bere, naj bo otrok ali odrasel, je vendar že sam po sebi mnogo zanimivejši od tistega, ki se knjigo boji prijeti v roke in ki kar naprej hiti, saj nima časa, da bi se usedel in se razgledal okoli sebe,« je bralce letos nagovoril Kasparavičius, ki je bil tudi sam že večkrat nominiran za Nagrado Christiana Andersena in Spominsko nagrado Astrid Lindgren. Nekaj njegovih pravljic je bilo prevedenih v slovenščino, na knjižnih policah tako najdemo Malo zimo, Trapaste zgodbe, Izginulo sliko, Deželo lenuhov, Kratke zgodbe in Podvodno zgodbo.

S pravljicami do večjega besednega zaklada

Knjige nam torej pomagajo, da ne hitimo. Ne glede na to, katero knjigo ponudimo našim malčkom, pa vseeno skušajmo ohraniti bralno kulturo. Vzemimo otroke s seboj v knjižnice in knjigarne, skušajmo jim brati zgodbe in jih, ko že berejo sami, spodbujajmo in jim pomagajmo izbrati primerne knjige. S tem bomo pripomogli k razvoju komunikacijskih spretnosti, širitvi besednega zaklada in večji domišljiji. »Če želite, da bi bili vaši otroci pametni, jim berite pravljice. Če želite, da bi bili še pametnejši, jim berite še več pravljic,« je nekoč dejal Albert Einstein.