Vsako leto za rakom zboli kar približno 429.000 otrok po svetu. Večinski delež (384.000) predstavljajo otroci iz t. i. držav v razvoju. Vendar pa je obenem prav v teh državah možnost za preživetje otrok z rakom najmanjša. Medtem ko je v bogatih državah delež otrok z rakom, ki so po petih letih od diagnoze še vedno živi, nad 80 odstotkov, pa je možnost za preživetje pri otrocih z rakom v revnejših državah zgolj 30-odstotna.

Otroci z rakom večinoma umirajo zaradi razlogov, ki bi se jih dalo preprečiti

Navedeni podatki so iz študije, ki je bila pred kratkim objavljena v reviji Science. Po besedah avtorice študije Catherine Lam, pediatrične onkologinje, je neuspešno zdravljenje v revnih državah povezano z različnimi razlogi – od tega, da sploh ni postavljena diagnoza oziroma da je diagnoza napačna, pa do dejstva, da je zdravljenje za mnoge povezano s previsokimi stroški, zato z njim niti ne začnejo ali pa se odločijo za predčasno prekinitev. Ob tem dr. Lam poudarja, da je večina razlogov vendarle takšnih, da bi se jih dalo preprečiti.

V mnogih primerih bi zadostovali že zelo preprosti ukrepi, kot je na primer zagotavljanje nastanitve in hrane v času zdravljenja. Mali bolniki so namreč pogosto prisiljeni v opustitev zdravljenja zaradi revščine in precejšnje oddaljenosti od bolnišnic. Odprava teh preprek v kombinaciji z zagotavljanjem onkoloških centrov z usposobljeno ekipo bi lahko vsaj prepolovila število smrti otrok z rakom v revnejših državah.

Pravica do najkakovostnejšega možnega zdravljenja kot ena temeljnih otrokovih pravic

V onkoloških centrih v nekaterih revnejših državah so že poskusili z omenjenimi ukrepi, kar je povzročilo, da se je število otrok, ki opustijo zdravljenje, bistveno zmanjšalo. Mnogokrat so možnosti za uspešno zdravljenje raka pri otrocih zelo dobre, a če mora družina za to potovati tudi po 8 ur, hkrati pa vsakič zbrati visoke zneske za zdravila, postane verjetnost za otrokovo ozdravitev hitro precej manjša. Dr. Lam je povedala še, da se opustitev zdravljenja pogosto razume kot krivda staršev, vendar gre v resnici za kompleksno sistemsko težavo.

Del te težave je na primer tudi neuspešno globalno zagotavljanje resnično najkakovostnejših zdravil. Možnosti, kako bolje pomagati kar približno 89 odstotkov vseh otrok z rakom, je torej še kar nekaj. Scott Howard, soavtor študije, pa je ob tem dejal: »Vsak otrok bi moral imeti dostop do najboljšega možnega zdravljenja na svetu!«