Pet največjih naftnih in plinskih združb v javni lasti porabi skoraj 200 milijonov dolarjev letno za lobiranje in spodkopavanje znanstvenih raziskav na področju podnebnih sprememb.

Naftne družbe

Za lobiranje so skupno porabili že več kot milijardo dolarjev

Medtem ko trdijo, da so pripravljeni sodelovati in izpolniti cilje, ki jih je določil pariški podnebni sporazum, se naftni in plinski velikani v ozadju močno trudijo, da bi »nadzorovali, zakasnili ali blokirali politiko, ki jo spodbujajo podnebne spremembe«, razkriva poročilo agencije Influence Map. Ugotovili so, da so podjetja, kot so ExxonMobil, Royal Dutch Shell, Chevron, BP in drugi v treh letih po Pariškem podnebnem sporazumu za lobiranje in spodkopavanje znanstvenih raziskav namenila več kot milijardo dolarjev delničarjev.

Oglaševali tudi na socialnih omrežjih

Poleg lobiranja so velikani fosilnih goriv ogromno sredstev vložili tudi v oglaševanje, ki naj bi vplivalo na končne odločitve volivcev. V štirih tednih pred ameriškimi vmesnimi volitvami leta 2018 so na primer dva milijona dolarjev vložili v nakup ciljnih oglasov na Facebooku in Instagramu.

»Raziskava organizacije Influence Map potrjuje globoko uveljavljen sum, da so sijajna poročila o trajnostnem razvoju Big Oila in podobnih naftnih velikanov zgolj debela laž,« je dejala Catherine Howarth, izvršna direktorica dobrodelne organizacije ShareAction in pripomnila, da se te družbe po eni strani hvalijo s svojimi podnebnimi ukrepi, po drugi strani pa tiho lobirajo in sabotirajo smiselne podnebne politike.

Fosilna goriva

Rekordni dobički – rekordne emisije

Poročilo nam na podlagi računov, lobističnih registrov in drugih dokumentov pove, da je pet družb leta 2018 ustvarilo dobrih 55 milijard dolarjev dobička, saj je prodaja nafte in plina dosegla rekordne vrednosti – hkrati pa so bile istega leta emisije toplogrednih plinov večje kot kadarkoli prej.

Analitiki pričakujejo, da bodo podjetja v naslednjem letu povečala svojo porabo na 115 milijard dolarjev, od tega pa bodo le trije odstotki namenjeni nizkoogljičnim projektom. Dve izmed omenjenih podjetij, Shell in Chevron, sta po objavi poročila izjavili, da zavračata vse ugotovitve.

Pri nas največ onesnažuje promet

Tudi Slovenija zadnjih nekaj let beleži rahlo povečanje količine toplogrednih plinov, največji delež pri nastanku emisij pa ima, sodeč po navedbah Instituta Jožefa Stefana (IJS) v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor (MOP) v dokumentu Podnebno ogledalo 2018, promet. Sledi mu kmetijstvo, stavbe, industrija in sektor proizvodnje električne energije in toplote.