Posteljica – biološki odpadek ali podpora za mater in novorojenca?

Naloga posteljice se običajno konča s porodom, vendar pa si v zadnjem času novopečene mamice po svetu pogosteje zaželijo, da bi jo odnesle domov. Alja Dimic, certificirana prehranska terapevtka, je ena izmed sicer še redkih porodnic v Sloveniji, ki se je odločila, da bo ob porodu shranila delček svoje posteljice, iz katerega so ji pripravili homeopatske granule. Homeopatski pripravki iz posteljice naj bi učinkovito pomirjali dojenčka in pomagali mamicam pri premagovanju težav po porodu. V znanstveni literaturi sicer trenutno še ni nobenih resnih dokazov o koristnosti uživanja lastne posteljice. V Sloveniji porodnice posteljico teže dobijo, saj uredba o odpadkih določa, da gre za patološki odpadek, katerega uničenje se opravi s sežigom, pri čemer izročanje in posredovanje pomenita prekršek, za katerega je lahko pravni in odgovorni osebi naložena globa.

Posteljica uzivanje po porodu

Sveža, v granulah ali kapsulah

Dimičeva se je s pomenom posteljice v homeopatske namene prvič srečala ob usposabljanju za dulo: »Veliko sem se izobraževala v tujini in mamicam pomagam v času nosečnosti in poroda. Posteljica vsebuje velike količine hormonov, ki so lahko v veliko pomoč tako mamici kot otroku po porodu. Homeopatski pripravki lahko odlično pomagajo pri poporodni depresiji, nemiru, razdražljivosti, težavah z dojenjem, nihanju razpoloženja, utrujenosti, neurejenem menstruacijskem ciklu, vročinskih oblivih. Prav tako so homeopatski pripravki v veliko pomoč otročkom in dojenčkom pri izraščanju zobkov, pri izpadih trme, pri stresnem vstopu v vrtec. Pomagajo pri krepitvi imunskega sistema ter pomagajo hitreje prebroditi bolezni.«

Preizkusila jih je že kmalu po porodu: »Uporabila sem jih že takoj po prihodu iz porodnišnice za uravnovešanje svojih hormonov, pri sinovih krčih, pri izraščanju zobkov, pred vstopom v vrtec in res sem vesela, da imam tako učinkovito in naravno pomoč vedno pri roki,« opiše svojo izkušnjo.

Medtem ko se nekatere mamice odločijo celo za uživanje surove ali pečene placente, ki jo denimo dodajajo smutijem, se pogosteje odločijo za uporabo v obliki homeopatskih granul ali kapsul. »Raziskava o podpornem vplivu homeopatskega pripravka iz placente je bila objavljena leta 2000. Od takrat homeopati pripravljajo takšne pripravke mamicam povsod po svetu,« pojasni dipl. homeopatinja Špela Peternel, ki tudi sama izdeluje takšne granule: »Granule lahko uporabljata tako mama kot otrok. Odlično pomagajo tudi mamicam v času naslednjih nosečnosti, saj pomagajo blažiti učinke stresa. Menim, da je to pravzaprav izjemno dobra podpora za celotno življenje.«

Kapsule iz posteljice pa so, kot je pojasnila Tadeja Korenč, strokovnjakinja za pripravo placente in dula, »namenjene podpori pri okrevanju po porodu, v telo vnesejo pomembna hranila, železo, hormone, ki ženski pomagajo k čim boljšemu počutju v turbulentnih prvih mesecih materinstva. Poleg tega lahko pomagajo uravnavati hormonsko sliko, da ni tako močnega razpoloženjskega in čustvenega nihanja, povečajo količino energije ter pomagajo pri tvorjenju mleka in lažji vzpostavitvi dojenja.« Kapsule in granule se po njenih besedah v svojem delovanju zelo dobro dopolnjujejo: »Medtem ko kapsule podprejo predvsem na fizični ravni, granule delujejo predvsem na energetski. Granule so tudi izjemnega pomena za novorojenčka in mu lahko odlično služijo skozi mnoga leta odraščanja.«

Kako izdelajo takšne pripravke?

Kapsule pripravljajo tako, da posteljico posušijo in zmeljejo. Tako snovi, ki so v posteljici, skoncentrirajo v kapsulah. Homeopatske granule pa pripravljajo ravno nasprotno, z redčitvami, pojasnjuje Peternelova in dodaja, da zato v granulah ni fizično prisotnih snovi. Le njihova energijska informacija se prenese na granule: »Klasičen postopek priprave homeopatskih pripravkov je zelo natančno opisal ustanovitelj homeopatije, Hahnemann, postopek naj se ne bi spreminjal in naj bi bil vedno in povsod enak. Osnovno raztopino vedno pripravljajo v razredčenem alkoholu. Nato pa jo redčijo. Za pripravo vsake potence tako prejšnjo potenco 100-krat razredčijo in stresajo, da dobijo naslednjo potenco. To ponovijo za vsako posebej.« Postopek priprave granul traja približno en teden. Mamica nato dobi raztopino, iz katere se lahko pozneje ponovno izdelajo granule, ter petkrat po deset gramov granul različnih potenc.

Tadeja Korenč pojasnjuje, da je število kapsul odvisno predvsem od velikosti posteljice – praviloma je tako, da večji ko je otrok, večja je placenta: »Število kapsul pa je odvisno tudi od načina priprave. Pri presnem načinu priprave jih je več kot pri pripravi po metodi, ki temelji na postopkih tradicionalne kitajske medicine. Edina razlika v postopkih je, da se pri slednjem posteljica skuha na sopari. V vodo se dodajo ingver, čili in limona, ki okrepijo delovanje posteljice in so namenjeni prizemljitvi, krepitvi krvnega obtoka ter absorpciji.«

Kot pojasnjuje, so razlike med kapsulami, pripravljenimi po teh dveh metodah, precej subtilne: »Medtem ko presne dajo več energije in jih ni priporočljivo jemati po tretji uri popoldne, da bi lahko mirno spali ponoči, delujejo kapsule, pripravljene po metodi TKM, bolj pomirjevalno in nežnejše uravnavajo hormonska nihanja. Zelo pomembna razlika pa je, da kapsule, pripravljene po metodi TKM, telo grejejo in jih ne smemo jemati v času kakršnegakoli vnetja, npr. pri mastitisu, vročini ipd., saj še okrepijo simptome. V tem času lahko ženska nadomesti kapsule s homeopatskimi granulami, smutiji ali presnimi kapsulami, če se je odločila za kombinacijo obojih.«

Posteljica ali placenta
Posteljica ali placenta

Kako se nosečnica pripravi na izdelavo pripravka?

Peternelova izpostavlja, da se mora mamica na to prej pripraviti, saj če posteljica po porodu ni pravilno hranjena, homeopatskih pripravkov in kapsul iz nje ni varno pripravljati: »Posteljica je namreč živo tkivo, ki se na sobni temperaturi začne razkrajati. Za pripravo granul potrebujemo le majhen košček, ki ga shranimo in hkrati raztopimo v alkoholu, zato je treba imeti s seboj alkohol in posodico. Mamice ob tem dobijo tudi navodila, kako odvzeti košček. Na željo mamic to pogosto opravijo kar babice v porodnišnici.«

 »Za izdelavo granul je posodica, ki naj jo ima porodnica, velika dva kubična centimetra, je lahka in košček posteljice je v njej shranjen v konzervansu, zato jo lahko pošiljamo tudi po pošti. Tako deluje transport posteljice do vseh proizvajalcev granul v Evropi. Prednost bližine je v tem, da lahko posteljico predamo tudi osebno in se tako izognemo množici energij, ki na tkivo vplivajo med potjo,« razloži Peternelova.

Za pripravo kapsul je, pravi Korenčeva, »pomembno, da je bila posteljica pred pripravo ustrezno hranjena, dovolj hitro ohlajena in čim bolj sveža. Če priprava ne bi bila mogoča v 72 urah po porodu, jo je treba zamrzniti. Iz manj kot polovice posteljice kapsul še nisem pripravljala.«

Ali sploh imate pravico do svoje posteljice? Trenutno ne.

Alja Dimic je bila s svojo izkušnjo v porodnišnici izjemno zadovoljna, prav tako ni imela nobenih težav s spoštovanjem oziroma z morebitno zavrnitvijo želje, povsem preprosto pa sta potekala tudi postopek odvzema in prenos koščka posteljice do izdelovalca granul: »Z babico sem se že pred porodom dogovorila, da bom potrebovala delček posteljice, ki mi ga je takoj po porodu odščipnila od posteljice in shranila v steklen kozarček. Nato ga je moj partner predal naprej v pripravo homeopatskih granul. Povsem preprosto in hitro.«

Alja Dimic
Alja Dimic: “Posteljica je del mene in del mojega otročka, zato res ne vem, zakaj bi imela do tega zadržek.”

Če želite domov odnesti svojo posteljico, pa to ne bo mogoče v vseh porodnišnicah. Sodeč po izkušnjah Peternelove in Korenčeve, je od porodnišnice do porodnišnice odvisno, ali materam dovolijo, da svoje posteljice odnesejo domov.

Iz mariborske porodnišnice so odgovorili, da »v njihovi porodnišnici ni dovoljeno odnašanje posteljice domov in da takšni želji ne ustrežejo. Do zdaj s strani porodnic tudi ni bilo takšnih zahtev. Posteljica gre po porodu na biološko uničevanje.« Dodali so, da so človekovo telo, truplo in deli telesa po stvarnopravnem zakoniku izločeni iz definicije stvari in se v skladu s stvarnopravnim zakonikom ne štejejo za stvar in s stališča morale, javnega reda ali drugih bistvenih javnih interesov ne morejo oziroma ne smejo biti predmet lastninske pravice. »Po našem pravu so dopustna razpolaganja s telesom ali njegovimi deli, in sicer se lahko prepustijo za učne namene, se darujejo, uporabijo za nadaljnje zdravljenje. V tem primeru gre za izvrševanje osebnostne pravice posameznika, da znotraj pravno in moralno-etično dopustnih okvirov odloča o usodi svojih organov ali trupla. Gotovo pa je po našem mnenju nedopustno razpolaganje v tem smislu, da bi organe in dele telesa odnašali domov, saj nas na drugi strani zavezujejo predpisi v zvezi z infekcijami in njihovim obvladovanjem in v povezavi s tem s predpisi, ki določajo ravnanje z odpadki. Tudi mnenje Komisije za medicinsko etiko je, da ni dopustno posteljice izročiti porodnici, pač pa jo je treba odstraniti s sežigom.«

Predstojnik Ginekološko-porodniškega oddelka, asist. mag. Jakob Koren, dr. med., iz celjske porodnišnice, prav tako razloži, »da porodnicam posteljice ne smejo izročiti in da izročanje posteljice ni dopustno niti na prošnjo porodnice.«

Mag. Gorazd Kavšek, dr. med., vodja porodnega bloka na Kliničnem oddelku za  perinatologijo GK Ljubljana, je odgovoril, da tudi v njihovi bolnišnici odnašanje posteljice ni dovoljeno: »Zavezujeta nas zakonodaja in pravilnik o ravnanju z biomedicinskimi odpadki, ki prepoveduje prosto razpolaganje z biološkimi in potencialno nevarnimi odpadki, in nespoštovanje le-tega se tudi preganja in kaznuje po uradni dolžnosti. Strinjamo se, da je tematika specifična in bi morda veljalo imeti drugačno ureditev glede posteljice, vendar trenutno veljajo taka pravila.«

Nezanemarljiva tveganja za zdravje pri uživanju nepravilno obdelane posteljice

Eden izmed glavnih pomislekov pri nadaljnji uporabi posteljice je, da so lahko v njej tudi ostanki težkih kovin. Kot pojasni asist. mag. Jakob Koren, dr. med,. presnova v posteljici na celični ravni poteka enako kot v vseh človeških tkivih, zato lahko enako kopiči vse škodljive snovi, tudi težke kovine. Mag. Gorazd Kavšek, dr. med., razloži, da je posteljica prehranjevalni in deloma tudi zaščitni organ ploda. V zaščitne namene tako placento-fetalna bariera (med drugim) preprečuje (zmanjšuje) nenadzorovan prenos snovi (nekatere se lahko tudi kopičijo v posteljici, npr. selen, kadmij, svinec ipd.), vendar s stališča placentofagije to niso takšne količine, ki bi bile nevarne (če zaužijemo eno posteljico).

Kot izpostavlja, nevarnost obstaja predvsem z mikrobiološkega stališča: »Posteljica ni sterilen material in v odvisnosti od ravnanja z njo in priprave je mogoče, da pride pri zaužitju posteljice do okužbe matere in posledično tudi novorojenca.« Trenutno, kot opozarja, »v znanstveni literaturi ni nobenih resnih dokazov o morebitni koristnosti uživanja lastne placente, obstaja pa kar nekaj nezanemarljivih tveganj za zdravje pri uživanju nepravilno obdelane posteljice

Možne škodljive posledice, ki bi lahko nastopile po zaužitju posteljice, so enake kot pri uživanju kateregakoli oporečnega živila. Da je treba biti pri tem res izjemno previden, kaže tudi primer matere iz Oregona, ki je septembra 2016 rodila zdravega fantka. Po nekaj dneh pa je prestrašena mama novorojenčka pripeljala v bolnišnico, kjer je potreboval intenzivno nego, saj je imel življenjsko ogrožajočo zastrupitev krvi, ki je bila posledica okužbe novorojenčka s streptokoki skupine B. Po zdravljenju z antibiotiki se je njegovo zdravstveno stanje izboljšalo, a mama se je z njim kmalu ponovno vrnila v bolnišnico, kjer so ugotovili, da je razlog za zdravstvene težave novorojenca to, da je mama jemala kapsule iz placente, v katerih so s testiranji odkrili tudi visoko koncentracijo omenjenih streptokokov skupine B.

Posteljica v obliki prehranskega dopolnila
Bi se odločili za uživanje placente v obliki prehranskega dopolnila?

»Ne vem, zakaj bi bila zadržana do nečesa tako naravnega, kot je moja posteljica.«  

Korenčeva v zadnjem letu sicer opaža skokovit porast zanimanja za posteljico, vse več žensk se odloči za tovrstno podporo po porodu. Tudi v ljubljanski porodnišnici se s to željo srečujejo vsak mesec. Mag. Kavšek pravi, da »zanimanje za posteljico je, čeprav v resnici ne prav pogosto. S tako prošnjo se srečamo približno nekajkrat na mesec, na mesec pa imamo približno 400–500 porodov. Se pa ta želja pojavlja predvsem zadnja leta.« V celjski porodnišnici so takšne želje po besedah njihovega predstojnika izjemno redke, mogoče v enem do dveh primerih letno.

Misel na pripravo pripravkov iz posteljice pa pri marsikom sproža tudi odpor in pomisleke, kot celo opozarja asist. mag. Jakob Koren, dr. med., »bi uživanje posteljice lahko šteli za obliko kanibalizma, ki v našem kulturnem okolju ni običajen«. Alja Dimic, ki bi izkušnjo z veseljem ponovila, ne vidi razloga za zadržke: »Že več kot 13 let se izobražujem in delam na holističen, celosten način, v skladu z naravnimi zakonitostmi, in posteljica je del mene in del mojega otročka, zato res ne vem, zakaj bi imela do tega zadržek. Če ljudje nimajo zadržkov do zdravil, ki npr. vsebujejo živalske dele in vse mogoče strupene dodatke, do kozmetike, ki vsebuje urin in nevarne kemikalije, do hrane, ki vsebuje gensko spremenjene snovi, dejanske strupe, hormone in antibiotike, potem res ne vem, zakaj bi bila zadržana do nečesa tako naravnega, kot je moja lastna posteljica.«

Prva pomoč za vaše hišne ljubljenčke

Več gibanja zunaj pa prinese tudi več tveganja za razne poškodbe. Ko kužki razposajeno tekajo po gozdu in preskakujejo razne ovire, lahko hitro pride do nezgode. Vendar nesreča tudi doma ne počiva in lahko prizadene kateregakoli hišnega ljubljenčka. Mu bomo takrat znali pomagati in oskrbeti rano?

Znanje prve pomoči je zlata vredno, ko pride do nesreče in je treba takrat znati pravilno ukrepati. Ne samo da s tem zmanjšamo posledice poškodbe, ampak lahko rešimo tudi življenje.

Pri prvi pomoči je dobro že prej vedeti pet ključnih stvari:

  1. Številko veterinarja oziroma klinike za nujne primere, če se nesreča zgodi za vikend.
  2. Kako se pride do te klinike, saj bomo ob nesreči močno pretreseni in zato manj sposobni takrat iskati najkrajšo pot.
  3. Kako izvajati oživljanje.
  4. Kako ustaviti krvavitev.
  5. Kako natakniti nagobčnik, saj vsaka žival, ki trpi bolečine (ali ji bomo z nekim dejanjem povzročili bolečino), lahko ugrizne – če ga nimamo pri roki, lahko uporabimo kakršenkoli kos blaga, ki ga ovijemo od zgoraj okrog gobca, da stisnemo obe čeljusti skupaj, spodaj prekrižamo in zavežemo za uhlji.

Pomoč pri krvavitvah

V primeru poškodbe je skoraj vedno prisotna tudi krvavitev. Če gre za večjo krvavitev, je ključnega pomena, da izgubo krvi ustavimo in s tem preprečimo, da bi žival padla v šok. Krvavitve delimo na zunanje, to so tiste, ki jih lahko vidimo, in notranje. Notranjih običajno ne vidimo, so pa določeni znaki, ki nanje nakazujejo, in sicer: krvavitve iz smrčka, gobca, analne odprtine, izkašljevanje krvi, kri v urinu, blede dlesni, izguba zavesti, šibek in pospešen utrip. Ker notranje krvavitve ne vidimo, je ne moremo ustaviti. Čimprejšnji prevoz do veterinarja je zato nujen, mi pa medtem poskrbimo za toplo in mirno okolje. Sploh pri psih je obvezna uporaba nagobčnika, preden se lotimo nudenja prve pomoči.

Pri zunanji krvavitvi najprej poiščemo mesto krvavitve. Vzamemo čisto debelo gazo, ki jo pritisnemo na rano in držimo najmanj tri minute, da nastane strdek in se ustavi krvavitev. Po treh minutah preverimo rano in nadaljujemo pritiskanje, če še vedno krvavi. Ob močni krvavitvi na okončini uporabimo elastičen povoj ali gazo, ki ga močno ovijemo okrog okončine nad rano. Dodatno na rano pritisnemo s povojem. Prevezo popustimo za 20 sekund vsakih 15–20 minut, kar je pomembno, ker sicer lahko zaradi močnega prevezovanja pride do odmrtja okončine. Ob močnih zunanjih krvavitvah je, tako kot pri notranjih, hiter obisk veterinarja nujen, saj sicer lahko žival izkrvavi.

Prva pomoč živali

Pomoč pri zlomih

Pri poškodbah so precej pogosti tudi zlomi kosti. Preden se lotimo nudenja prve pomoči, najprej nataknemo nagobčnik. Žival nežno položimo na ravno podlago, ki ji nudi podporo. Na zlomljeni predel lahko namestimo opornico, vendar če nismo prepričani, kako to storiti, se tega raje ne lotimo, ker napačno nameščena opornica naredi več škode kot koristi. Pri zlomu je žival najbolje na improviziranih nosilih čim prej odpeljati k veterinarju. Nosila so v tem primeru ključna, saj s tem omogočimo popolno mirovanje živali in zmanjšamo možnosti za poslabšanje stanja zloma. Za prevoz uporabimo nosila v obliki trdne plošče ali deske, lahko pa tudi preprogo ali odejo in žival povijemo kot culico. Če je mogoče, poskrbimo, da nosila ne pritiskajo na poškodbo ali prsni koš. V ta namen lahko prej okrog poškodbe ovijemo odejo.

Šok

Obsežna poškodba ali krvavitev ali močan strah lahko kaj hitro vodijo v šok. Simptomi šoka so: šibek utrip, plitvo dihanje, nemir in omotičen pogled. Če to opazimo, žival umirimo in poskrbimo za topel in miren prostor. Kot posledica šoka lahko živali izgubijo zavest. V tem primeru žival namestimo v položaj, ko je glava v nivoju trupa. S tem sprostimo dihalne poti in zmanjšamo možnosti zadušitve. Ob šoku žival v čim krajšem času prepeljemo k veterinarju.

Kaj pa če žival ne diha ali ni zaznati bitja srca?

Takrat je treba čim prej začeti oživljanje, saj življenje naše živali visi na nitki. Pravzaprav ob vsaki poškodbi najprej preverimo življenjske znake. Dihanje preverimo tako, da damo roko ali lice k smrčku in smo pozorni, če čutimo izdihani zrak. Poleg tega gledamo dviganje in spuščanje prsnega koša. Srčni utrip preverimo na stegenski arteriji, ki jo najdemo z notranje strani stegna. Nanjo nežno pritisnemo malo pod mestom, kjer se zadnja okončina združi s trupom. Srčni utrip lahko preverimo tudi neposredno na srcu, ki ga najdemo na levi strani prsnega koša, pod levo sprednjo okončino.

Ključno pri postopku oživljanja je, da ostanemo kar se da mirni in zato bolj osredotočeni na dajanje pomoči. Če je mogoče, naj nekdo drug pokliče veterinarja, medtem ko se mi takoj lotimo oživljanja. Ponavljamo ga do pojava življenjskih znakov (bitja srca in dihanja) oziroma do prihoda k veterinarju.

Ko ugotovimo, da žival ne diha, najprej sprostimo dihalne poti. Odpremo ji gobec, jo nežno primemo za jezik in ga izvlečemo. Pogledamo v žrelo in preverimo, če slučajno kak tujek blokira pot. Če je dihalna pot prosta, žival z obema rokama primemo za gobček, ki ga zapremo. Hkrati iztegnemo vrat, da je konica smrčka v ravni liniji s hrbtenico. Z odprtimi usti pokrijemo smrček in pihnemo, da vidimo dvig prsnega koša. Tako nadaljujemo z enim vpihom na 4–5 sekund. Če (poleg izostanka dihanja) ne čutimo srčnega utripa, umetno dihanje izvajamo vzporedno z masažo srca, ki je nikoli ne začnemo, če prej nismo sprostili dihalne poti in začeli dajati umetnega dihanja. Kot smo že rekli, srce leži na spodnji polovici prsnega koša na levi strani, in sicer takoj za komolcem sprednje leve okončine.

Žival položimo na desni bok, na ravno podlago, mi pa se kleče namestimo za njen hrbet. Roki položimo na prsnico, eno na drugo. Dlani so iztegnjene, roke ravne in pravokotno na srce. Prepogib naj bo v pasu, tako da ohranimo ravno hrbtenico. Pritisk navzdol naj zajema tretjino do polovice širine prsnega koša. Pri večjih psih uporabimo večjo silo, pri manjših pa sorazmerno manjšo. Pri mačkah in drugih manjših živalih z roko objamemo spodnji del prsnega koša na mestu srca, tako da imamo palec na eni strani in preostale prste na drugi strani, ter nežno stiskamo. Pritiske izvajamo v ritmu pesmi »Stayin’ Alive«. Na vsakih trideset pritiskov sledita dva vpiha. Če žival ne diha, prisoten pa je utrip srca, dajemo samo umetno dihanje, brez masaže srca.

Pes zadušitev

Pomoč v primeru davljenja

Poleg poškodb so (sploh pri psih) pogoste zadušitve. Ti namreč neizmerno radi žvečijo stvari, kakšna kost ali igračka pa se kaj hitro lahko kam zatakneta. Simptomi davljenja so: težko dihanje, ki se pojavi nenadoma, pretirano opletanje s tačko okrog gobca, zvoki davljenja med dihanjem ali kašljanjem, lahko tudi modro obarvana sluznica gobčka in jezik. Žival je panična, zato velja posebna previdnost, saj je tveganje za ugriz veliko. Če žival lahko diha, je najbolje, da jo umirimo in čim prej odpeljemo do veterinarja. Sicer pa previdno odpremo gobec in preverimo, če je tujek viden. Če je, izvlečemo jezik in tujek poskusimo odstraniti z rokami ali ga vsaj premakniti, da sam izpade. Obstaja nevarnost, da tujek potisnemo navzdol po grlu, zato imejmo to v mislih.

V primeru tujka, ki je teže odstranljiv, ne izgubljajmo časa, ampak raje čim prej pojdimo do veterinarja. Lahko pa poskusimo s Heimlichovim prijemom. Tega izvedemo tako, da hrbet živali naslonimo na svoj prsni koš. Z rokami oblikujemo pest in jo namestimo za zadnjimi rebri, na sredino trebuha živali. S tako postavljeno pestjo petkrat močno pritisnemo navzgor pod rebra živali. S tem prijemom poskušamo iztisniti zrak iz pljuč in posledično tujek. To lahko ponavljamo vse do prihoda k veterinarju. Če Heimlichov prijem ne zaleže, žival namestimo v sedeči ali stoječi položaj in z dlanjo s kratkim, a močnim sunkom udarimo po hrbtu med lopaticami. Če je pes nezavesten ali pretežak za nas, ga poležemo na desni bok. Pokleknemo med njegove okončine, damo eno roko na drugo in ju namestimo na trebuh takoj za prsnim košem oziroma zadnjimi rebri. Izvedemo pet pritiskov pod rebra. Lahko tudi trikrat ali štirikrat z dlanjo udarimo po prsnem košu. Če je tujek še vedno zagozden, primemo žival za trebuh, pred boki, jo dvignemo in spustimo, z glavo, obrnjeno navzdol. Če je to pretežko, jo dvignemo za zadnji dve okončini in dvigujemo, vse dokler niso boki više od glave živali. Pri živalih, ki izgubijo zavest, smo pozorni na življenjske znake, in če jih ni, se takoj lotimo oživljanja. Umetno dihanje in sunke za iztisk tujka lahko kombiniramo, in sicer na vsakih pet vpihov izvedemo pet sunkov.

Prva pomoč je vsekakor obsežno poglavje in to so samo osnove. Je pa to zagotovo najpomembnejši del, in če ga boste usvojili, boste v primeru nesreče dobro pripravljeni.

Preberite tudi: Alergije pri psih: Kje iskati vzroke, da je toliko psov alergičnih?

Prek palete kristalov skozi prvi del čaker

Mineralnemu kraljestvu se že od nekdaj niso mogla upreti različna ljudstva. Dognano je, da so že najstarejše civilizacije ugotovile, da kristali okrepijo osebno ali planetarno energijo. Z oblikami, barvami in svojo magično močjo nase privabljajo pozornost. Zanimanje za kristale in njihovo uporabo je mogoče spremljati skozi kulturo in mite od Azije, Indije do Amerike. Mineralni svet ločujemo na minerale kot kamenine in kristale. Mineralne kamenine so kot kamene gmote s primesmi različnih rud, brez možnosti kristalizacije v kristalne oblike.

Kristali in čakre

Minerali ob nastajanju pri pravi temperaturi, pritoku toplih termalnih vod in rud ter počasnem ohlajanju, pridobivajo obliko, čistočo in barvo, takrat jih poimenujemo kristale.

Arheološka izkopavanja so razkrila, da so različna ljudstva uporabljala minerale za talismane za srečo in zaščito, za nakit in kot razstavne predmete v svojih prebivališčih.

Danes so minerali in kristali zelo močno prisotni v našem življenju. Predvsem ženske se rade okitijo s kristalnim nakitom, ker jim poudarja lepoto, po drugi strani pa zdravilni kristalni učinki blagodejno vplivajo na telo in počutje. Že prejšnjikrat sem poudarila delovanje kristalov na čakre, ker je to za nas ženske velikega pomena. Čustveno smo namreč zelo razrvane in zato tudi ranljivejše. Vsako čustvo namreč poleg spremembe avrične energije povzroči tudi odziv ene ali več čaker. Kristali s svojo energijo, sestavo in barvo pomagajo čakre očistiti, jih odpreti in skoznje poženejo tok energij, ki kroži od prve do zadnje čakre in obratno. Osredotočila bi se zlasti na prvi del čaker – zemeljski, ki je za ženske zelo pomemben.

Čakre

Prvi oziroma zemeljski del čaker

Tu je pretok energij povezan z rodili, prebavili, prizemljitvijo in realnostjo. Barvni spekter teh čaker je od črne, rdeče do rumene barve in enaka je tudi paleta barv kristalov. Rdeči jaspis, karneol, rumeni ali oranžni kalcit, citrin so kristali zemlje in ognja, ki nam vlivajo življenjsko moč.

Rdeči jaspis rešuje ženske težave. Dobro deluje pri razstrupljanju, presnovi in prebavi ter s tem pomaga do vitalnosti in do boljšega počutja. Blaži močne, boleče menstruacije in bolečine, povezane s kostmi, sklepi in revmatičnimi obolenji. Tudi mineral karneol vpliva na naše telo zelo blagodejno, pomirja in zelo dobro rešuje težave z depresijo. Za ta namen priporočam nošenje karneolove zapestnice na levi roki. Karneol uravnava krvni obtok, kot ognjeni mineral daje energijo spolni čakri, povečuje slo in odprtost do spolnosti in s tem do lažjega dosega orgazma. Rumena barva je sama po sebi zlata sončna barva, tako delujejo tudi kristali rumenega in oranžnega kalcita in citrina, ki nam prinašajo energijo sonca, radosti, zadovoljstva in obilja. To je obilje v večjem pomenu, ne bogastvo temveč zdravje, ljubezen do samega sebe in sreča. Ko ženske pridobijo to obilje, potem je življenje veliko lažje.

Ženski kristal meseca: selenit

Sadra je po lestvici trdote najmehkejši mineral z nežno energijo, ki v ženski zbudi žensko – biti tu in zdaj. Selenit, mineral sadre v prozorni obliki, zavira blokade in odpira energijo ljubezni. Uravnava, blaži odvisnost, obremenjenost z s strahovi in druga negativna čustva. Spodbuja h gibanju, zato ga priporočam športnicam in rekreativkam. Z njim si lahko masiramo mišice in seveda vse telo, ker omehča in obogati kožo. Če pa ga položimo pod blazino, nam prinaša mirno, intenzivno spanje in lepe sanje.

Preberite tudi: Ponovno spodbudite delovanje svojih čaker

Špela Gornik – Zdravljenje s seksualno energijo

»Spolna energija je najlepša energija, ki nam daje življenje, zato se mi zdi pomembno, da vzpostavimo povezavo s svojo seksualnostjo in da jo znamo v sebi začutiti ter sprejemati. Povezati bi jo morali s srčno energijo in jo kot takšno uporabljati oziroma živeti. Če nam to uspe, bomo zmagali, saj bo naše življenje umirjeno in izpopolnjeno,« pravi Špela Gornik, predavateljica in voditeljica delavnic zdravljenja s seksualno energijo, poznavalka vzhodnjaških modrosti o spolni energiji ter dipl. sinologinja, ki potuje in predava po svetu in v Sloveniji.

Špela Gornik

Ob omembi »zdravljenja s spolno energijo« lahko pomislimo na marsikaj. Predlagam, da najprej razjasniva, kaj sploh je zdravljenje s spolno energijo?

Pri odgovoru na to vprašanje bi se osredotočila na dve stvari, in sicer na medosebne odnose in dojemanje spolnosti v naši zahodni družbi. To dvoje je namreč tesno povezano. Ravno zaradi napačnega dojemanja spolne energije pri nas je ravnovesje v odnosu med ženskami in moškimi popolnoma porušeno. Na zahodu je imela spolnost dolgo časa zgolj reproduktivno funkcijo ali pa je bila omejena zgolj na užitek. Tudi mediji jo tako predstavljajo. V povezavi s tem pa je tudi pogled na žensko (seksualno energijo) omejen oz. popačen. Tudi raziskovalci, npr. Van Gulik, Maspero, Wile, so posplošeno izpostavili užitek kot bistvo spolnosti. Pri nas se namreč nikoli do zdaj ni govorilo o zdravilnih razsežnostih, ki jih spolnost ima, in predvsem o zdravilni moči ženske spolne energije, ki nam je bolj ali manj še danes nepoznana. Poznana pa nam je predvsem vloga moškega, ki zadevo hitro opravi, ženska pa se temu tako ali drugače prilagodi, kar je za žensko škodljivo, saj mora biti pred »finalnim« aktom dovolj »sočna«. Zdravljenje s spolno energijo je torej iskanje zdravilnih razsežnosti te skozi intimen partnerski odnos, kar zahteva spoštovanje in sprejemanje drug drugega. O tem pa veliko govorijo starodavne vzhodnjaške, kitajske modrosti.

Zdravilne razsežnosti spolnosti so torej nekoč zelo dobro poznali na Vzhodu. Vaša predavanja in delavnice učijo prav o tem. Kakšne razlike med dojemanjem spolnosti na Zahodu in Vzhodu ste opazili med raziskovanjem starodavnih znanj?

V zahodni družbi se je skozi čas oblikovala močna težnja po izoblikovanju stanovitnega značaja. Kar je seveda ubijalec libida, saj z iskanjem stanovitnosti in udobnosti okoli sebe naredimo oklep, s katerim se sicer zavarujemo pred zunanjimi nevarnostmi, toda na ta način zatremo svoj libido. Zakaj smo tako neobčutljivi? Življenje namreč moramo začutiti, saj je polno barv, ki jih je lepo zaznavati. Prav tako se je na Zahodu jasno izoblikoval žensko-moški dualizem, ki je žensko ovrednotil kot šibkejšo. Ta hierarhija spolov se kaže tudi pri razločevanju ženskih in moških lastnosti – ženski seksualnosti se tako še danes bolj ali manj pripisuje hlad, pasivnost, jalovost  … Kitajske vzhodnjaške modrosti pa govorijo o delovanju energij jin (ženske energije) in jang (moške energije) kot vzajemno dopolnjujoče se. Ženska moč prekaša moško, saj kot voda pogasi ogenj. Ni zakonov in absolutnih principov ter pravil. V ospredju je opazovanje organskih odnosov. Spolnost je manjše poželenje, ki se mora prilagajati višjemu poželenju – ritualnosti. Z obredi se tako časti medsebojni odnos, jin in jang, ženske in moškega, ki sta morala vzajemno delovati. Velja poudariti tudi to, da na Vzhodu, na Kitajskem, abstinenca od spolnosti ni veljala za krepostno, temveč so bili krepostna sočlovečnost, spoštovanje ter cenjenje obrednosti. Prav tako na Kitajskem spolnost ni imela grešne konotacije kot na Zahodu, kjer je imela reproduktivno funkcijo in je bila povezana s sramom in nesnago. Dejstvo pa je, da na naše dojemanje spolnosti danes močno vpliva zgodovina, družba, otroštvo in izkušnje, ki smo jih dobili v življenju.

Špela Gornik

Zakaj menite, da se je zatrl zdravilni vidik spolnosti?

Gre za zelo staro zgodbo, ki nas pelje v staro Grčijo, ko so se nekatere lastnosti pripisale samo ženskam in nekatere samo moškim. Prišlo je do delitve čutov. Moškim so pripisovali vid in ušesa, za katere so rekli, da najbolj pomagajo pri oblikovanju racionalnega mišljenja, ženskam pa so pripisali vse druge čute, ki so stran od glave oz. po telesu navzdol, in so rekli, da sodijo pod domeno čustvenosti, ki pa ni na ravni intelekta, ki je bil poveličevan. Zgodila se je velika ločitev in poveličevanje razuma ter podcenjevanje čustvenosti ter tako zatiranje zdravilnega, ženskega vidika spolnosti. Delitev in zatiranje se je torej začelo že veliko pred krščanstvom. Z njim se je samo nadaljevalo v drugačnih preoblekah. Na Kitajskem, denimo, pa se je vedno priznavala ženska seksualnost. Morda so jim bile vzete druge pravice, a so se dobro zavedali, kakšno moč ima pravzaprav ženska spolna energija, in zaradi tega je bila kot takšna spoštovana. Na Zahodu je bil vedno v ospredju užitek moškega (ta hitro »opravi svoje«, ženska pa bo že), na Vzhodu pa so se veliko ukvarjali z ženskim užitkom (kaj vse je treba narediti, da bo ženska dobro pripravljena, sproščena …). Pri nas je ta problem še danes velik, saj velika večina moških enostavno ženske ne zna pripraviti na akt, ženska pa se na drugi strani prilagodi. Hkrati pa se ne pozna dovolj in se ne čuti. Zaradi zgodovinsko pogojenih »pravil«, vzgoje, se celo ženske sramujejo svojih spolnih organov. Torej se ukvarjamo z zgodovinsko pogojenim problemom. Zanimivo pa je vedeti, da je ženska, ki doživi pravi orgazem, energijsko resnično močna. Po njenem telesu se namreč začne ples hormonov, pretok sokov, ki jo naredi energijsko in psihično izredno močno.

Kaj pa je vas pripeljalo na to pot raziskovanja, zdravljenja s spolno energijo?

 Že kot najstnica sem naletela na knjigo Mantaka Chie – Nega ženske spolne energije, ki me je zelo očarala, čeprav še nisem imela nobenih izkušenj v spolnem življenju. Spontano sem delala vaje iz knjige in se učila poganjati svojo energijo po telesu. Kasneje sem se vpisala tudi na študij sinologije in se odpravila na Kitajsko, kjer sem začela podrobneje raziskovati modrosti tradicionalne kitajske medicine. Znanje sem iskala v umaknjenih kotičkih Kitajske, pri različnih poznavalcih vzhodnjaških modrosti in zdravnikih tradicionalne kitajske medicine. Žal sem ugotovila, da je ohranjenih zelo malo tistih pravih starodavnih modrosti. Odkrila pa sem, kako tesno je povezan pretok spolne energije z našo vitalnostjo in zdravjem. To sem spoznala tudi na svoji koži, saj sem med raziskovanjem spoznala moškega, ki je v meni znal prebuditi tisto pravo žensko. Ko se energije med moškim in žensko tako usklajeno pretakajo, ženska kar zaživi v vsej svoji moči. Kasneje pa se mi je zgodil dogodek, ki je močno zaznamoval moje življenje na drugačen način – doživela sem spolni napad in danes sem lahko samo hvaležna, da sem preživela. Dogodek je poglobil moje zanimanje za delo z žensko spolno energijo, učenje o njej, zdravljenje in pridobivanje novega znanja in zato danes ženske učim in jim predavam prav o tem – o negi ženske spolne energije. Prek te izkušnje sem se naučila svojo spolno esenco uporabljati za duhovno rast in prebuditev srčne zavesti … Lahko bi rekla, da je bila ta tragična izkušnja tako močna, da je v meni pravzaprav prebudila avtentično Špelo – to, kar zares sem, in danes povsem hodim po tej, svoji, poti. Dokler tega ne poiščemo v sebi, živimo življenje drugih (družbe, staršev …). A sami smo odgovorni za svoje življenje in zdravje.

Špela Gornik

Kaj je pravzaprav tisto, kjer moški in ženske še vedno najbolj »zgrešimo« v spolnosti?

Na Zahodu živimo rutinsko in po pravilih in to se odraža v naši spolnosti, ki z leti izgublja čar. Preveč smo usmerjeni navzven, v cilj, ki je hiter, kratek orgazmični užitek, pri katerem se energija izloči in nekontrolirano izgubi v prazno. A s tem izgubljamo energijo, zdravje. Na spolnost gledamo kot na šport ali kot jo videvamo v holywoodskih filmih, kjer gre npr. Robert De Niro pri 70+ na absolventski izlet nabirat črtice. Energijo potlačimo, je ne izrazimo in to nam je celo privlačno – nekaj, kar je nedostopno, kar je neizraženo, zato pride do varanja. Želimo biti najlepši in popolni. A priznati si je dobro, da to nikoli ne bomo. Sprejeti se je moraš takšnega, kot si. Ne znamo si postaviti zdravih temeljev. Starodavna kitajska modrost pa govori o usmerjanju spolne energije navznoter. Kar je zelo pomembno predvsem za moške. Ta znanja namreč zelo poudarjajo pomembnost nadziranja izliva pri moškem in predvsem to, da nima prekomernih izlivov. Moški, ki zna nadzirati svojo energijo, lahko pravilno ogreje žensko. Žal je tako, da je danes ta popačena naravnanost prodrla tudi na Kitajsko, zato se je ohranilo zelo malo starodavne modrosti. Sicer pa se je ohranilo mnogo starodavnih tehnik, ki učijo o tem, kako svojo spolno energijo usmerjati tako, da se ne izgubi, ampak kroži po telesu in pomaga pri ohranjanju vitalnosti naših organov in telesa. Pravzaprav gre za transformacijo t. i. esence »jing«. Na višji stopnji obstaja še transformacija oziroma usmeritev te energije v »šen«, to je duhovno zavest. Če je spolna energija podlaga vseh drugih, zakaj je ne bi oplemenitili in z njo dosegli napredek v kreativnosti in vitalnosti življenja? Moč spolne energije je fascinantna. Zakaj bi jo zavrgli, uporabimo jo.

Kaj se pravzaprav dogaja na vaših delavnicah?

To so delavnice, ki temeljijo na starodavnih tehnikah iz starodavnih kitajskih tekstov. V prvi fazi se učimo sprejemati svojo seksualnost, in ko jo sprejmemo, stopimo v naslednjo fazo – uporabljanje spolne energije za zdravljenje. Učimo se prebujati in sprejemati našo edinstveno esenco ženske spolne energije. Hkrati s tem pa poteka ustvarjanje polarnosti med moško in žensko energijo in ustvarjanje harmonije v partnerskem odnosu. Ena izmed udeleženk delavnice mi je povedala, da so se ji naslednji dan po delavnici moški neverjetno nasmihali in pogledovali za njo (smeh), pa telesno ni nič spremenila na sebi.

Špela Gornik

Smo Slovenci odprti za tovrstne delavnice? Na kateri stopnji smo v Sloveniji?

V Sloveniji smo več ali manj še na začetku. Torej se učimo sprejemanja svoje seksualnosti. Zelo težko se odločimo za takšno delavnico, v primerjavi z nekaterimi drugimi državami. Sem pa opazila nekaj zelo pozitivnega: ko se pri nas ženska odloči in pride na delavnico, je zelo odprta. Medtem ko sem v tujini dostikrat opazila ravno nasprotno. Ženske so bolj odprto pristopile, a so bile med potekom delavnice manj odprte. A Slovenke so na delavnici sicer odprte, ko pridejo nazaj v svoje domače okolje, pa delujejo enako kot prej. Tako pa sprememba žal ni mogoča. Potlačile smo svojo ženskost in velikokrat delujemo z moško energijo, tudi v spolnosti. A v odnosu dolgo tako ne gre: dva moška ali obrnjena pola, moški v ženski energiji in ženska v moški. Opažam tudi, da se spolna energija veliko uporablja v manipulativne namene, se iz nje ustvarjajo neprimerne »šale« itd. Vse to nezavedno in subtilno vpliva na naše telo, spolne organe, živčni sistem … Podzavestno nas to pravzaprav zapira in ne odpira spolni energiji.

Kakšno je novo dojemanje spolnosti?

V novejši dobi se, hvala bogu, počasi spreminja tudi pogled na spolnost, spole, strast in odnose. Anthony Giddens je uporabil nov izraz »sotočna ljubezen«, s katerim opisuje, kako se ta spolna energija in strast aplicirata na zakon in partnerski odnos bolj odprto in izraženo. Pravzaprav bosta morala oba, moški in ženska spremiti dojemanje in pogled na spolnost. Tudi moški se bodo morali odpreti tem novim dojemanjem in žensko pogledati z drugačnimi očmi kot do zdaj.

Špela Gornik

Pa je ženska tista, ki naj se moškemu prva pokaže v pristnejši luči?

Na nas ženskah je, da same pri sebi najdemo načine za izražanje avtentične sebe in tudi svoje spolne energije. Vendar je k delavnicam, ki jih izvajam, treba vključiti tudi moške. Pare. Ne samo ženske. V Sloveniji sploh opažam, da se za največji dosežek spolnosti še vedno dojema izliv oziroma kratek orgazmični trenutek. Tako naši moški izgubljajo življenjsko energijo, kar se jim seveda pozna tudi na fizičnem telesu (pomanjkanje vitalnosti, energije, zgodnja plešavost itd.). Ali se sploh zavedate, koliko energije porabi telo, da proizvede novih 280 milijonov semenčic? Res je tudi to, da se nas že od malih nog vzgaja na takšen način, predvsem fante, in veliko sporočil dobimo tudi prek medijev, ki pa žal prenašajo zelo izkrivljeno sliko … Ko sem živela na Kitajskem in sem govorila s šamani, so mi rekli, da tam nikoli niso govorili o spolnosti kot nečem, kar bi bilo samo dobro. Povedali so, da ima spolnost sedem škodljivih strani in osem dobrih. Bistvo je bilo, da se je govorilo in sprejemalo obe strani in se iskalo ravnovesje med njima.

Kakšno sporočilo bi za konec predali ženskam in moškim?

Spolna energija je najlepša energija, ki nam jo daje življenje, zato se mi zdi pomembno, da vzpostavimo povezavo s svojo seksualnostjo in da jo znamo v sebi začutiti ter sprejemati. Na mojih delavnicah delamo različne vaje za prebujanje te energije in veliko je žensk, ki sploh ne začutijo svojega medeničnega dna in spolnih organov. Naučiti se moramo, da stik s temi deli telesa ni nič slabega ali sramotnega, zato ga moramo zopet vzpostaviti. Seveda mora biti ta stik vzpostavljen s spoštovanjem do sebe in svojega telesa, svojega bitja. Seksualno energijo bi morali povezati s srčno energijo in jo kot takšno uporabljati oziroma živeti. Če nam to uspe, smo zmagali, saj bo naše življenje umirjeno in izpopolnjeno.

Preberite tudi: Tanja Koren Postružnik: Čustva občutimo, obnašanje izberemo

Od klinično mrtve do ambasadorke varne vožnje

0

Za nasmejano in življenja polno Trboveljčanko Tajo se je pred devetimi leti življenje ustavilo in razbilo na drobne kosce. V prometni nesreči je izgubila spomin in se po tem, ko je bila že klinično mrtva, v kliničnem centru zbudila na stopnji triletnega otroka. Danes navdihujoča 29. letnica je s pomočjo neverjetne volje in predanih staršev okrevala, zaključila študij, napisala knjigo in si zadala življenjski cilj – vzpostavitev prometnega parka za otroke v slovenskih mestih.

Taja

Začela bi tam, kjer je verjetno najtežje. Bolnišnica po nesreči. Se spominjaš prvih dni?

Sploh mi ni težko. Od takrat, ko sem se zbudila iz kome v kliničnem centru, nimam v spominu ničesar. Od kasneje, ko sem bila na Soči, pa imam izoblikovano neko celoto, ne pa tega, kako sem se počutila ali kakšna so bila moja dejanja. Vem, da sem zjutraj vstala, šla na zajtrk, fizioterapijo, delavnico za umske sposobnosti in kosilo ter potem imela obiske. Spomnim se rutine. Ne vem pa, kako sem se obnašala ali kaj sem razmišljala. Saj še za tri dni nazaj ne vem kaj se je zgodilo, kako bi potem vedela za toliko nazaj.

Torej imaš težave tudi s kratkotrajnim spominom?

Ja, imam. Če imam naslednji dan neko dolžnost, moram na primer v trgovino ali kaj podobnega, si to napišem na listek. In tudi zvečer pred spanjem običajno vem, da imam naslednji dan neke načrte, ne spomnim pa se kakšne.

Se ti kdaj zgodi, da pozabiš tudi kakšno osebo?

Tudi, če ni moj prijatelj ali bližnji. Če sem se teden pred tem s kom pogovarjala ali od nekoga izvedela zgolj ime in priimek, se to lahko zgodi. Včasih mi kdo reče: »Pa daj, saj smo že govorili.« Ko nekoga vidim, takoj vem za koga gre. Če pa ga fizično ne vidim, pa ni nujno. Tudi za prvih dvajset let se mogoče česa spomnim, če mi pokažejo sliko, sicer po vsej verjetnosti ne. Spomnim se samo dobrih stvari za nazaj, saj slabih ni bilo. (smeh) Imam pač sedaj to sposobnost, da če se nočem spomniti, pozabim.

Preden si se zbudila, si bila v umetni komi, še pred tem pa celo klinično mrtva …

Ja, tako je. Dali so me v umetno komo, ker sem imela ogromno poškodb in se telo ni smelo premikati. Ampak potem se nisem zbudila.

Koliko časa? 

17 dni.

In ves ta čas niso vedeli, če boš preživela?

Vsak dan so čakali kaj bo. Mami je rekla, da je ves čas vedela, da bom preživela, samo enkrat je imela pomisleke – ko sta prišla na obisk in ju niso spustili k meni, ker sem nehala dihati. Dihala sem s cevkami. Verjetno zato takrat ni jokala. Jok je prišel za njo po par letih, ker po nesreči še ni zmogla dojeti vsega, kar se je dogajalo. Takrat ni imela časa jokati.

Ko si se znova učila hoditi in skrbeti zase, kako je to potekalo?

Neverjetno je bilo, kako hitro sem napredovala. Najprej je bilo rečeno, da bom ostala na stopnji triletnega otroka, ker so bile poškodbe tako hude. Na začetku sem stalno ponavljala ista vprašanja: »Kdo si pa ti? Kje si pa bil? Kam pa greš?« Po minuti sem pozabila, da sem jih že vprašala ali pa sem vmes zaspala zaradi učinka zdravil. Starša sta se mi morala ves čas predstavljati: »Jaz sem tvoja mami. Jaz sem tvoj oči.« In potem spet: »Kdo si pa ti? Kje si pa bil? Kam pa greš?«

K sreči mami dela v vrtcu in je točno vedela, kako more ravnati z mano, saj sem bila takrat na stopnji otroka. Kasneje, ko sem bila med vikendom že doma, smo začeli z igro ‘ime, priimek, država, predmet’ ter kupili veliko žogo in uteži, da sem lahko telovadila. Mami in oči sta šla na vse delavnice v Soči, da sta vedela, kako ravnati z mano. Vmes niti en dan nisem smela miselno ali fizično počivati, sicer bi vmes lahko že pozabila, česa sem se naučila prejšnji dan.

Glede hoje najprej ni bilo jasno, če bom lahko hodila. Poskusila sva s fizioterapevtom, da bi videli, če bom potrebovala palico ali voziček. Ampak pri vsem svojem okrevanju sem imela tako nadnaravno željo ali moč, da sem jih čisto presenetila. Hodila sem sama, le včasih so me morali opomniti: »Taja, dvigni nogo, dvigni nogo … «. Tudi danes, če kdo hodi za mano kadar sem utrujena, lahko vidi, da ne naredim enakega koraka s poškodovano in z zdravo nogo.

Taja zgodba

Poškodovana je bila torej desna stran telesa?

Ja. Navzkrižno, desna stran telesa in leva stran možganov. Veliko sem imela polomljenega, v roki sem imela tudi železo. Potem sem enkrat padla po stopnicah in ker se je zacelilo, so mi ga lahko dali ven. Prosila sem, če mi ga dajo za domov in ga doma stehtala. 2,2 grama. Sem se hecala, da če mi ga bodo odstranili tudi iz noge, bom lahko šla na Top models … (smeh) Kar se nesreče tiče, sem vesela samo, da sem bila jaz najbolj poškodovana. Hvala bogu, da mi ni treba živeti z vedenjem, da bi koga poškodovala ali celo ubila. Pa sploh ne vemo točno zakaj je prišlo do nje.

Kje pa se je zgodila?

Na Blagovici. Peljala sem prijatelja v službo in se vračala nazaj. Namenjena sem bila na ustni del mature iz matematike. Nisem uspela priti, ker sem verjetno zaradi bleščanja sonca zapeljala na nasprotni pas ceste in trčila v tovornjak. Mogoče sem iskala sončna očala ali pa prestavljala radijsko postajo … tega ne ve nihče. Vemo samo, da sem peljala po omejitvah in da nisem bila na telefonu niti pod vplivom alkohola. Potem se je začelo reševanje. Prvi na kraju nesreče so mislili, da sem umrla, saj niso mogli do mene. Morali so počakati, da so prišli gasilci, ki so avto razrezali. Nato se je začelo oživljanje … in klinični center … Zato je naslov moje knjige Številka trenutno ni dosegljiva. Ker me je takrat klical oče in se mu nisem javila.

Se danes upaš usesti v avto in se peljati?

Sama še ne vozim, niti še nisem poskusila, ker mi včasih manjka malo slike na desni strani vidnega polja. Občutek imam, da vidim vse, ampak se hitro zgodi, da se zaletim v kakšnega pešca ali drevo. Če se mi to zgodi izven avta, nič hudega, na cesti pa si tega ne morem privoščiti. Očitno si še ne zaupam dovolj in k temu se ne bom silila. Še vedno sem prišla do cilja. Res pa je, da pogosto s pomočjo zelo prijaznega očeta … (smeh) Sicer pa sem si za nagrado po narejeni maturi kupila mestno kolo s košarico.

Ali fizične posledice nesreče čutiš še danes?

Vsake toliko to glede vida. Poleg tega ima vreme name neverjeten vpliv, zaradi česar sem pogosto utrujena. Ko je sonce, sem čisto v metuljčkih, še toliko bolj sedaj, ko sem zaljubljena. (smeh) Ko je dež in slabše vreme, pa se težje skoncentriram in dlje časa počnem stvari. Rada bi šla na smučke, ampak si ne upam, ker morda ne bi videla kakšnega smučarja ali pa ne bi opazila konca smučišča. Nasploh sem zelo športen tip človeka in včasih sem trenirala košarko. Ampak danes je ne igram, ker pri igri vidim, da žoga leti, nisem pa prepričana kam. (smeh)

Po nesreči si tudi maturirala, drži?

Na maturi sta mi ostali samo še zgodovina in matematika, ki ju pred nesrečo še nisem naredila. Že takoj naslednje leto sem poskusila, pa še ni šlo. V naslednjem poskusu sem naredila matematiko in potem še zgodovino.

Torej si se že tako hitro lahko učila. Kako si se soočila z izgubo vsega dotedanjega spomina?

Pri meni je tako, da ne vem, kako bi drugače moralo biti. Nikoli se nisem spraševala, kako je bilo pred nesrečo, saj zame skorajda ne obstaja čas pred njo. Ko so mi rekli, da bomo šli domov iz kliničnega, nisem vedela kam grem, zame je bil takrat dom klinični center. Na začetku čustveno nisem dojemala niti mame in očeta. Doma sem šla vsak večer najprej spat v svojo posteljo, potem pa kmalu k njima. Stara sem bila 20 let, ampak morala sem spati pri njima, da sem ju spet spoznala in začutila, tako kot dojenček.

Kaj pa govor, je po nesreči ostal?

Prva beseda, ko sem se zbudila iz kome je bila ‘ofcourse’. (smeh) Počasi sem začela govoriti čisto slovenščino in mami je ob prvem obisku moje psihologinje zaskrbljeno vprašala: »Ali bo naš otrok znal še kdaj trboveljsko?« (smeh) Tudi punce je skrbelo, da jih ne bom razumela, če bodo govorile »po naše«. Zato so me spraševale: »Taja, kako si pa danes?« in ne »Taja, kva si pa dans počela?«. (smeh) Pomagalo je tudi to, da so mi že na Sočo prinesli knjige, s pomočjo katerih je govor hitro napredoval, saj sem velika ljubiteljica knjig.

Po svoji izkušnji si napisala knjigo Številka trenutno ni dosegljiva. Kaj z njo želiš sporočiti?

To, da sem jo napisala kot žrtev prometne nesreče, sedaj pa se s tem neha. Ne sme biti prometnih nesreč in ne sme biti žrtev. Že ta besedna zveza je zelo težka. Ne moreš biti ponosen in ne želiš si, da spadaš pod to oznako. Jaz spadam in to sprejmem, želim pa sporočiti predvsem mladostnikom, naj rajši živijo kot da so frajerji in pustijo življenje na cesti. Jaz grem počasi, tudi če se mi mudi, ker bom tako vsaj v vsakem primeru prišla na cilj.

Je odziv bralcev dober?

Prvi odzivi bralcev so neverjetni in niti ene kritike še nisem prejela. Ko sem prijateljice prosila, da za knjigo napišejo, kako so doživljale mojo nesrečo, so se razjokale. Čudno mi je, da ljudje jokajo, ko berejo mojo knjigo, ampak sama se notri res razgalim. Meni je smešno, ko zgodbo začnem s krvavicami, zaradi katerih sosedje takoj vedo, kaj bomo imeli za kosilo (smeh). Ampak jaz moje nesreče ne dojemam kot nesrečo. Ni nesrečno, če živim in sem vesela in sedaj sedim tukaj na kavi. Kako boš imel to za nesrečo? Želim si, da gre knjiga po Sloveniji, ker je nisem napisala zase, ampak za bralce. Z veseljem se odzovem tudi na vabila za predstavitve knjige po osnovnih ali srednjih šolah in organizacijah, ker zajema čisto vso populacijo. Vsi smo del prometa. Ne glede na to ali kot pešci, kolesarji ali vozniki. Omogoča pa knjiga lahko branje in nosi močno sporočilo.

Taja pogovor

Kakšni pa so tvoji projekti za naprej?

Lani sem diplomirala iz Organizacije socialne mreže na Višji strokovni šoli ERUDIO in napisala knjigo. Ker vedno želim narediti kaj novega, bom sedaj čas vlagala v predstavitev knjige in se zelo trudila za vzpostavitev prometnega parka za otroke. Želela bi si tudi, da bi se posnel kakšen dokumentarec ali pa kratek film o tej tematiki, saj še vedno več ljudi gleda kot bere. V šole bi lahko uvedli domače branje na to temo … V glavnem vse v povezavi z varnostjo v prometu. Zelo bi si želela imeti tudi službo, ampak bom očitno kar svobodna umetnica. Mi je ta naziv kar všeč. (smeh)

Kako pa napreduje vzpostavitev prometnega parka, ki ga želiš pripeljati v Slovenijo?

Trenutno sem v dogovarjanju glede prometnega parka z Občino Trbovlje. Bila sem že na sestanku pri Popoviču in Jankoviću, ampak je bila po tem kar naenkrat tišina. Pa ne govorimo o projektu, ki bi zahteval veliko sredstev, poleg tega je dolgotrajen in ne zgolj za tri mesece. Lažje bo šlo naprej, ko ga bo imela vsaj ena občina, najtežje je priti do prvega. Ampak bom vztrajala, saj imam zanj narejen tudi poslovni načrt. Delala sem ga preko operacije Podjetno v svet podjetništva, kjer si štiri mesece zaposlen in razvijaš svojo idejo. Na to temo sem pisala tudi diplomsko nalogo.

Kako pa izgleda tak prometni park?

Z njim sem se srečala na Finskem. Tam sem devet mesecev kot prostovoljka delala v Mladinskem centru preko Evropske prostovoljne službe. Mladinski center so v mesecu juliju zaprli, odprt pa so imeli prometni park za otroke. Gre za običajen park, s to razliko, da so v njem postavljeni prometni znaki in cesta, po kateri vozijo otroci. Dva študenta ves čas nadzorujeta njihovo vožnjo in jih občasno povprašata o tem, kaj pomeni kakšen znak. Prometni park je odprt od devetih do štirih, in če gre v tem času občan v trgovino, mora iti čez prehod za pešce. Otrok mu ustavi kot v pravem prometu.

Kje si predvidevala vzpostavitev takega parka?

Najprej sem želela pridobiti večje mesto, kjer bi bil projekt bolje slišan. A če ne bo uspelo v večjih, se bo pa začelo v manjših. Šole in vrtci imajo denimo v programih promet in bi mi v okviru tega lahko pripeljali otroke. Ker bi bil prometni park v mestnem parku, bi šla mami teč, otroka pa bi medtem pustila pri meni. Otrok bi bil aktiven in na prostem, osvojeno znanje pa bi celo življenje nosil s seboj. Tako kot si pred spanjem umije zobe, ker je tako naučen, bi se že kot majhen naučil, da je pri prehodu za pešce treba ustaviti. Drugače sploh ne bi znal. Majhne prometne parke bi lahko imeli tudi v trgovskih centrih. Poleg tega projekt ne bi zajemal samo parka – imeli bi tudi poletni kino na prostem s filmi ali risankami, pri katerem bi otroke s kokicami posadili v avtomobilčke. Organizirali bi predavanja za starše, izdelovali prometne znake in še veliko podobnih stvari.

Sodeluješ tudi z Zavodom Varna pot – na kakšen način?

Ja. Moja psihologinja iz Soče je vedela, da sem pred nesrečo preko Mladinskega centra sodelovala pri vodenju delavnic po šolah. Vprašala me je, če bi sodelovala z Zavodom Varna pot, kjer bi učencem pripovedovala svojo zgodbo – saj je videla, da to na odprt način dajem. Seveda sem bila za in od takrat naprej sodelujem z njimi. Programe imajo ločene po triadah. Jaz sodelujem z zadnjo, kjer otroci že razumejo, za kaj gre.

Kdaj pa si dobila vizijo, da bi imela prometni park?

Na Finskem. Enkrat sem sedela na klopci, ko sem delala. Gledala sem otroke, ki so se vozili gor in dol po prometnem parku in prešinilo me je: »Ja, itak, to moraš pripeljati v Slovenijo!«

4 zdravilni napitki iz limonade

Veliko ljudi uživa v lahki osvežujoči aromi limonade, še posebej v vročih poletnih dneh. Čeprav gre za osvežilno pijačo, veliko receptov vsebuje sladkor, ki s svojo škodljivostjo izniči vse hranljive in zdravilne koristi tega neverjetnega sadja: zdravilne limone.

Zdravilni napitki z limono

Limona vsebujejo veliko vitamina C, kalcija, magnezija in kalija, zaradi česar ima mnogo zdravilnih učinkov:

  • Izboljšuje prebavo;
  • krepi imunski sistem;
  • manjša apetit;
  • niža krvni tlak;
  • lajša in manjša vnetja;
  • izboljšuje zdravje srca.

Limonado si vedno pripravite svežo. Kupljene limonade namreč vsebujejo le malo koristnih snovi in veliko nezdravih snovi, kot so konzervansi, barvila, sladkor in aspartam, ki je povezan s številnimi stranskimi učinki, vključno z glavoboli, zamegljenim vidom, omotico, zmedenostjo, tresenjem in depresijo. Ni dvoma torej, da je domača limonada bolj zdrava opcija. Limonada je lahko preprosto sestavljena iz stisnjene limone in vode, lahko pa poskusite naslednje štiri recepte.

Chia limonada

Chia limonada je čudovito osvežilna pijača. Gram chia semen vsebuje 8x več omega-3 maščobnih kislin kot losos, 6x več kalcija in 4x več fosforja kot mleko, 3x več železa kot špinače, 15x več magnezija kot brokoli, 2x več vlaknin kot žitni kosmiči in 6x več beljakovin kot fižol.

  • Stisnjen limonin sok;
  • čajna žlička chia semen;
  • voda.

Vse sestavine dodajte v velik vrč. Dobro premešajte. Pustite na pultu 15 minut in ponovno premešajte. Za 30 minut postavite v hladilnik.

Sivkina limonada

Sivka ima pomirjujoč učinek na telo, vključno s protivnetnimi, antidepresivnimi, proti glivičnimi, antiseptičnimi in antibakterijskimi učinki.

  • Voda;
  • sivka;
  • med;
  • 1 žlica posušenih cvetov ekološko pridelane sivke;
  • Polovica čajne žličke domačega vanilijevega ekstrakta.

V loncu zavrite vodo in jo odstavite. Dodajte sivko in pokrijte. Mešanica naj počiva tri ure. Nato odstranite sivko, dodajte ekstrakt in stisnjen sok limone ter ohladite.

Limonin napitek s kurkumo

Pomarančna limonada

Pozabljamo, kako zdrave so pomaranče. Bogate so z limonoidi, močnim borcem proti raku. Pomagajo tudi pri preprečevanju ledvičnih kamnov. Pomaranče vsebujejo vitamin A, C, E, tiamin, riboflavin, niacin, B6, folate, pantotensko kislino in holin. Prav tako so bogate s kalcijem, fosforjem in magnezijem.

  • dve limoni;
  • štiri pomaranče;
  • med;
  • lističi mete;
  • voda.

Stisnite limone in pomaranče, da dobite sok. Dodajte med in vodo, okrasite z metinimi lističi in pomarančna limonada je nared.

Kurkuma in ingverjeva limonada

Kurkuma je močno živilo, ki deluje protivnetno in z antioksidanti. Tudi ingver je nepogrešljiv v alternativni medicini, saj imna mnogo zdravilnih učinkovin in lastnosti.

  • Limona;
  • kurkuma;
  • ingver;
  • mleti črni poper.

Stisnite sok limone, dodajte vodo, kurkumo in mlet črni poper. Olupite in naribajte ingver in ga posebej skuhajte kot čaj, ki ga nato ohladite in dodate limonadi.

Vsaka od teh domačih limonad se ponaša s številnimi edinstvenimi zdravstvenimi koristmi. Najdite svojo najljubšo.

S kristali do poletne harmonije

0

Poletje je čas, ko smo s svojim telesom, umom in dušo na vrhuncu svojega bivanja. Želite to vrhunsko energijo ohraniti? In če je morda ne zaznate, bi jo morda želeli? Poskusite v svoj vsakdanjik vpeljati kristale. Uporabljate jih lahko tako za preventivo in nadgradnjo že tako dobrega počutja kot tudi za zdravljenje morebitnih bolezni in povrnitev energije, ki so vam jo morda izčrpala omenjena bolezenska stanja.

Poletni kristali

Kaj je zdravljenje s kristali in od kod izvira

Zdravljenje z minerali oziroma s kristali je tehnika alternativne medicine, pri kateri se kristali in drugi minerali oziroma kamni uporabljajo za zdravljenje in zaščito pred boleznimi. Zagovorniki te tehnike zdravljenja verjamejo, da kristali delujejo kot kanal za celjenje – omogočajo namreč, da pozitivna in zdravilna energija steče v telo, iz katerega izteče negativna energija, ki povzroča bolezenska stanja.

Omenjena uporaba kristalov pa ni nikakršna new age dejavnost. Sega namreč vsaj 6000 let nazaj v časovno obdobje starih Sumercev in Mezopotamije. Stari Egipčani so denimo tudi navedeni kot eno izmed prvih ljudstev, ki so se krasili s kristali in verjeli v njihovo moč. Tako lahko v ostankih njihovih umetniških del največkrat opazimo kristale in kamne, kot sta denimo lapis lazuli in turkiz. Za slednja so namreč verjeli, da telo branita pred boleznimi in negativnimi energijami.

Kljub omenjenim koreninam pa filozofija modernega oziroma sodobnega zdravljenja s kristali izvira iz tradicionalnih konceptov azijskih kultur – predvsem iz kitajskega koncepta življenjske energije in hindujskega oziroma budističnega koncepta čaker, ki se jih se obravnava kot vrtince življenjske energije.

O kristalih z Dano Rakovc

Dana Rakovc, s področja kristalov in mineralov pravi, da kristali s svojo zgradbo, obliko, barvo, čistočo in vsemi drugimi kvalitetami zdravijo in krepijo človeka, živali in rastline. Počasi, a vztrajno naj bi prodirali v človekovo notranjost, kjer tičijo vzroki njihovih težav.

In kako kristal izbrati? Gospa Rakovc pravi, naj kristale izbiramo predvsem po občutku. Pri tem dodaja, da lahko celo pogledate v tabele z vašim astrološkim znakom, lahko je tisti kristal, ki vam je v trenutku izbiranja všeč, ali upoštevate bolezen oziroma na težavo, ki jo želite odpraviti z uporabo kristala. Kot preizkus, ali smo izbrali zase primeren kristal, predlaga, da kristal podržite v levi roki in počakate nekaj minut. Če bo v nekaj minutah postal topel, ste izbrali dobro, če pa kristal ostaja hladen, predlaga, da izberete drugega.

Kaj pa čiščenje? Temu gospa Rakovc posveča še posebno pozornost. Pravi, da sicer obstaja več načinov čiščenja, a da je najpreprostejši in najzanesljivejši ta, da kristal speremo pod tekočo vodo. Voda namreč kristal očisti negativne energije, ki se je nabrala v njem, ter iz njega odstrani vse nečiste vibracije. Kristal naj bi pod tekočo vodo pridržali dobri dve do tri minute, zatem pa mu sugeriramo, da se očisti negativnih energij, in ga zaprosimo, da nam pomaga. Kot primer gospa Rakovc navaja, naj izbrani kristal v zvezi z določeno nalogo ali težavo (izpiti, razne bolezni itd.) najprej očistimo in vlijemo vanj pozitivno misel o dobrem rezultatu in srečnem zaključku.

Pod tekočo vodo naj bi čistili vse kristale, razen kristale bakrovih mineralov, medtem ko malahit, lapis lazuli, turkiz, halkopirit in hrizokolo položimo čez noč na zemljo. Kristalov naj tudi ne bi polnili s sončno in lunino energijo, ker te ne potrebujejo. Z vodo jih očistimo sprejete negativne energije in jim pomagamo, da zopet delujejo v funkciji, ki je dodeljena posameznemu kristalu. Sonce in luna jih prežarčita in spremenita njihovo molekulsko sestavo – tako pa izgubijo pomen in namen, s katerim smo ga pridobili. Zaradi rud v njihovi sestavi lahko včasih tudi posvetlijo in celo popokajo.

Dana Rakovc

Dana Rakovc o kristalih, ženskah in poletju

Poletje je čas, ko se vse ženske želimo počutiti dobro v svoji koži. S katerimi kristali si lahko pomagamo, da bomo na plan »izvabile« svojo najčistejšo žensko plat?

Poletje – sonce že samo od sebe iz nas privablja dobro počutje. Da to dobro počutje obdržimo čim dlje, ženskam priporočam pitje eliksirja iz kristalov kamene strele, ametista in citrina. Eliksir je energijski napitek, ki nas napolni z življenjsko energijo od znotraj ter deluje pozitivno in dobrovoljno, da se počutimo zelo dobro v svoji koži, kar se izraža na zunaj. Slednje je prva stvar, ki jo opazimo na ženski. Kristale najprej očistimo pod tekočo vodo, nato pa jih položimo v skodelico, ki naj bo iz keramike ali porcelana, in jih prelijemo z vodo. Takšno energijsko napolnjeno vodo popijemo zjutraj na tešče s ponovitvijo rituala pitja vsako jutro. Kristal kamene strele ni zdravilec, ampak pospeševalec – vodi daje energijo, ki jo potrebujemo za dobro počutje, lepo deluje na kožo, jo čisti in vlaži. Kristal ametista v eliksirju prinaša umirjeno energijo za boljše razmišljanje, večje videnje slike, prav tako pa nam širi obzorje pri spoznavanju samega sebe. S kristalom citrina pa vnašamo zadovoljstvo, radost in veselje, kar je pomembno za žensko, ki išče v sebi vir najčistejše ženske plati.

Samozavest je v toplih poletnih mesecih, ki spodbujajo spoznavanje novih ljudi in krajev, še kako pomembna. Kateri kristali so najprimernejši za večjo samozavest?

Samozavest je največkrat povezana s samopodobo. V tem primeru priporočam kristale iz skupine dragih kamnov, ki dvignejo ego in učijo imeti se rad. Rubin, zlati topaz, smaragd, turmalin, opal so kristali, ki jih lahko nosimo v nakitu (prstani, uhani, zapestnice in ogrlice ), da jih imamo vedno ob sebi. Pri zelo slabi samozavesti in samopodobi ženskam priporočam nošenje diamanta.

S katerimi kristali lahko v svoje življenje privabimo čim več ljubezni in morda celo kakšno poletno romanco?

Za ljubezen in prijateljstvo vedno dajemo v ospredje kristal roževca, ki s svojo barvo in nežno

žensko energijo odpira srčno čakro, da smo pripravljeni ljubiti in sprejeti ljubezen. S podobno energijo so tudi kristali rodonita, manganovega kalcita, roza andskega opala, avanturina in čarobni mavrični fluorit, ki nam pomaga pridobiti spremembe v življenju, tudi v smislu iskanja novih energij in novih spoznanj.

Kaj pa »klasične« ženske težave (PMS, menstrualni krči itd.) – tem se ne moremo izogniti niti med poletjem. Po katerih kristalih posežemo v tem primeru?

Vse ženske tegobe lahko odpravljamo s pomočjo kristalov rubina, rdečega jaspisa, mahagoni obsidiana, sugalita. Največkrat pa pri hujših krvavitvah in menstrualnih krčih priporočam črno masažno kamenje ali vulkansko steklo obsidian z dodatkom lave. To kamenje ohladimo v hladilniku in ga polagamo na boleče mesto ali ga z njim masiramo, s tem odpravimo bolečino in premočno krvavitev. Obsidian uporabljamo tudi za vse druge tegobe, bolečine, ki nas mučijo. S polaganjem toplega kamenja si omilimo bolečine revme in sklepov, s hladnim pa vsa vnetja živcev, zvine, zlome in otekline. To masažno kamenje priporočam vsem, ne glede na spol ali starost, saj nam resnično pomaga omiliti bolečine in s tem tudi marsikatero tegobo.

Naši vsakdanjiki so v večini prežeti s stresom. Kaj storiti, če se ga ne moremo otresti niti na (poletnem) dopustu? Kateri kristali nam lahko pri tem pomagajo?

Stres je sam po sebi nepredvidljiv in se ga ne da odpraviti, ga pa lahko omilimo s kristali bele barve. mlečni kremen, beli ahat, howlit, magnezit in tudi vijoličasti ametist nas umirijo, omilijo stresne položaje in zbistrijo naše misli. Te kristale priporočam tudi za pomoč pri meditacijah.

Poletje je tudi čas potovanj, odkrivanj in sprostitve. Kateri kristali ne smejo manjkati v naši torbici oziroma kovčku? Potovanja so svojevrstna doživetja in zato priporočam komplet kristalov sedmih čaker, ki ga sestavljajo kristali rdečega jaspisa, karneola, citrina, roževca in avanturina, sodalita, ametista in kamene strele. Uporabnost teh kristalov je vsestranska – čistijo in odpirajo naše čakre, jih napolnijo z barvno energijo, tako smo vedno v kondiciji in pripravljeni videti vse lepote, ki nas na potovanju obkrožajo. Iz kompleta si lahko vsak dan izberemo en kristal, ki nas bo spremljal tisti dan. Na daljših potovanjih pa ne smejo manjkati biseri, perle, ki so zaščitniki mornarjev in popotnikov. Ogrlice iz biserov naredijo ženske, ki jih nosijo, ženstvene in odprte za pogovor.

Preberite tudi: Tudi kristali lahko pripomorejo k dobremu počutju

6 vaj za vitko zadnjico

Poletja se žal zaključuje in kratke hlače bodo kmalu spravljene v omari za naslednjo sezono … Jesensko vreme, megla in dolge hlače pa nikakor ne smejo biti razlog, da se ne bi več posvečale krepitvi glutealnih mišic in ohranile čvrsto zadnjico. Oblecite pajkice, razgrnite podlago in pomigajte kar v svoji dnevni sobi. Vaje izvajajte počasi, kontrolirano, vdihujte skozi nos in izdihujte skozi usta. Celoten niz vaj ponovite dva- do trikrat.

1. DVIGNJENI MOST (10-krat)

Začetni položaj:

Vaje za cvrsto zadnjico - dvignjen most 1a

Ulezite se na hrbet in ves čas vaje glejte v strop. Roke naj počivajo ob telesu, stopala položite na pručko in noge pokrčite v kolenih.

Stisnite trebušne mišice, s petami se uprite ob pručko in napravite vdih.

Izveden gib:

Vaje za cvrsto zadnjico - dvignjen most 1b

Na izdih dvignite medenico navzgor proti stropu, dokler niso trup in stegna poravnana. Stisnite trebušne mišice in zadnjico, na vrhu zadržite položaj za en vdih ter se z izdihom počasi spustite v začetni položaj.

Napravite 10 ponovitev.

2. ENONOŽNI MOST + KROGCI

Začetni položaj:

Vaje za cvrsto zadnjico - enonozni most 2a

Tudi pri tej vaji ležite na hrbtu s stopali na podlagi ter nogi pokrčite v kolenih.

Stisnite trebušne mišice in zadnjico, na izdih pa dvignite medenico proti stropu ter stegnite desno nogo proti stropu.

Izveden gib:

Vaje za cvrsto zadnjico - enonozni most 2b

Iz tega položaja se z vdihom spustite z medenico na podlago, vendar desno nogo ohranite iztegnjeno in uprto v strop.

Na izdih spet dvignite medenico proti stropu. Vajo ponovite 10-krat ter z zadnjo ponovitvijo zadržite medenico v zraku in nogo v pravilnem položaju.

Dodatna vaja:

Zdaj naredite 10 krogcev z nogo, najprej navznoter in nato še navzven. Medenica se ne sme zibati levo-desno ali se spuščati proti podlagi. Koleno mora biti ves čas iztegnjeno, krogce naj dela stegno!

Enako kombinacijo ponovite še na levi nogi.

3. STRANSKI DVIG IN SUNEK NOGE

Začetni položaj:

Vaje za cvrsto zadnjico - sunek noge 4a

Ulezite se na stran tako, da ste v ravni liniji (rama, boki in gležnji poravnani). S spodnjo roko si podprite glavo, zgodnjo roko pa položite pred prsni koš ter stisnite trebušne mišice.

Gleženj držite v položaju špičke, stisnite mišice v nogi in vdihnite.

Izveden gib:

Vaje za cvrsto zadnjico - sunek noge 4b

Na izdih dvignite popolnoma iztegnjeno nogo, pri tem pa ohranite trup raven, medenica se ne sme zasukati nazaj.

Nogo na vdih spustite v izhodiščni položaj, gleženj premaknite v položaj »flex« ter na izdih z iztegnjeno nogo rahlo sunite nazaj.

Pazite, da se vam ti trebuh in prsni koš pri gibu ne pomakneta naprej, po potrebi pokrčite spodnjo nogo.

Na vdih nogo spet postavite v izhodiščni položaj in kombinacijo ponovite 10-krat.

Ponovite še na drugi strani.

4. DVIGNJENA ŠKOLJKICA

Začetni položaj:

Vaje za cvrsto zadnjico - stranski dvig 3a

Ponovno se namestite na stran, tokrat s podporo na kolenu in zapestju. Medenico rahlo potiskajte naprej tako, da bo trup popolnoma zravnan s stegni, ter aktivirajte trebušne mišice. Zapestje namestite točno pod ramenski sklep, kolena poravnajte z zapestjem. Koleni naj se stikata, enako velja za gležnje iz pete. Ves čas izvajanja vaje glejte v steno pred seboj – ne krivite vratu. Vdihnite.

Izveden gib:

Vaje za cvrsto zadnjico - stranski dvig 3b

Na izdih razmaknite koleni in odprite nogo v kolku ter stisnite zadnjico.

Pete obdržite »zlepljene« skupaj in pazite, da ne spuščate medenice navzdol ali jo zasukate med odpiranjem kolka. Na vdih vrnite nogo v začetni položaj.

Vajo ponovite 10-krat in ponovite na drugi strani.

Če imate bolečine v zapestju, lahko vajo izvajate tako, da ležite na strani ter si glavo podprete s spodnjo roko (tako kot prejšnjo vajo).

5. SUVANJE Z NOGO V POLOŽAJU DESKE

Začetni položaj:

Vaje za cvrsto zadnjico - suvanje z nogo 5a

Postavite se v položaj deske na podlakteh, pokrčite desno nogo v kolenu ter stopalo premaknite v položaj »flex«.

Telo naj bo poravnano v linijo, s komolci se le rahlo uprite v podlago, stisnite zadnjico in aktivirajte trebušne mišice.

Koleni naj se stikata, pri tem pa pazite, da medenice nimate spuščene prenizko! Vdihnite.

Izveden gib:

Vaje za cvrsto zadnjico - suvanje z nogo 5b

Na izdih z nogo rahlo sunite navzgor, položaj drugih delov telesa naj ostane nespremenjen. Na vdih spustite nogo nazaj v začetni položaj.

Ponovite vajo 10-krat in ponovite z drugo nogo. Pazite na dihanje pri vaji – ne zadržujte sape!

6. ODPIRANJE KOLKA NA VSEH ŠTIRIH

Začetni položaj:

Vaje za cvrsto zadnjico - odpiranje kolka 6a

Postavite se v položaj na vseh štirih z oporo na dlaneh (zapestje pod rameni) in kolenih (kolena pod kolčnim sklepom).

Pogled naj bo ves čas vaje usmerjen med dlani (ne v kolena), trebušne mišice naj bodo čvrsto stisnjene. Vdihnite.

Izveden gib:

Na izdih dvignite še vedno pokrčeno desno nogo vstran tako, da je stegno vzporedno s podlago.

Takoj zatem dvignjeno nogo stegnite (rahlo brcnite). Izdih mora biti dovolj dolg, da lahko izvedete obe fazi dviganja noge.

Na vdih ponovno pokrčite nogo in jo postavite nazaj v začetni položaj – koleno ob kolenu.

Ponovite 10-krat in ponovite z levo nogo.

Celotno serijo vaj ponovite še enkrat ali dvakrat. Po končani telovadbi raztegnite mišice z razteznimi vajami.

Predlagamo vam dva položaja za razteg mišic.

Preberite tudi: Vaje za hrbtenico – odpravite bolečine v hrbtu in križu

S pravimi vonji do zastavljenega cilja!

Če bi svoje življenje lahko živeli skozi film ali knjigo, katero bi si izbrali? Bi bili James Bond ali Miss Moneypenny, Liz iz knjige »Jej, moli, ljubi«, katera od deklet iz »Seks v mestu« ali Erin Brockovich iz istoimenskega filma? Kdo bi si želeli biti, ko »odrastete«? Kaj je tisto, kar vas žene in motivira, katere vrednote so tiste, ki jih je vredno zasledovati? Postavljanje ciljev je določanje poti, po kateri se želimo sprehoditi v življenju, in prav cilji oblikujejo vse druge pomembne življenjske odločitve.

Aromaterapija z vonji do cilja

Cilji in prihodnost

Nekaterim se zdi vprašanje »kje se vidite čez pet let« na razgovorih za zaposlitev eno izmed najbolj nepotrebnih in v današnjih časih zaposlitvene negotovosti najbolj nesmiselnih vprašanj. Vendar, če dobro pomislite, odgovor presega vaše delo pri morebitnem bodočem zaposlovalcu in v resnici razkriva vaše osebne karierne cilje in stopnjo motivacije.

Karierno področje pa je le eno izmed mnogih, kjer si postavljamo cilje. Drugo področje, tesno povezano s kariernim, je tudi finančno, s ciljem, koliko želimo zaslužiti na določeni stopnji kariernega razvoja in kako. Temu botruje področje izobraževanja – katera znanja, informacije in veščine so potrebni za to. Nekaterim je bolj kot kariera pomembna družina. Tudi to je področje, kjer si lahko začrtamo cilje: kako veliko družino si želimo imeti ali kako dober starš si želimo postati. Področij pa je še veliko, toliko, da si pogosto mislimo, kje naj sploh začnemo: kako fit želim biti, kaj me osrečuje in kaj želim doseči v svojih hobijih (npr. potovanja, šport, ročne spretnosti in umetniško ustvarjanje, gledališče, glasba ipd.) … Sami določamo, katera področja so tako pomembna za nas, da jih vključimo v svojo osebno vizijo. Ključno izhodišče je poznavanje samega sebe, svojih vrednot, načel, prednosti in slabosti ter seveda stvari, ki nas osrečujejo, smo do njih strastni in si jih želimo zasledovati.

Končni rezultat osvajanja ciljev je večje samozadovoljstvo, močnejša samozavest, radost do življenja in nadzor nad življenjem. Definiranje in sistematiziranje osebnih ciljev nam daje motivacijo, krepi osredotočenost, postavlja prioritete, izboljša našo organiziranost in predvsem zagotavlja hitrejše premike po naši življenjski poti.

Doseganje ciljev z vonjem

Imajo cilji svoj vonj? Lahko, nedvomno pa nam pomagajo na poti do doseganja ciljev. Veda, ki se ukvarja s tem področjem, je psihoaromaterapija. Vonji so v kombinaciji z različnimi metodami in tehnikami (kot je npr. vizualizacija) izrazito učinkoviti. Pomagajo nam pri sproščanju, meditaciji, zadovoljstvu, poglobitvi vase, boljšemu spominu, fokusu ter izboljšanju psihične in fizične pozornosti.

Od vseh čutil je čutilo za voh namreč najbolj prebrisano. Znanstveniki šele dobro odkrivajo ta zapleten sistem, vendar je že znano, da ima čutilo za voh kot edino od čutov neposredno povezavo tako z limbičnim sistemom, ki je odgovoren za čustva, spomin in obnašanje, kot tudi s cerebralnim korteksom, ki pogojuje naše razmišljanje, ustvarjalnost in izražanje. To je tudi posledica evolucijske vloge. Med vsemi čuti je čut za vonj najbolj prvinski in najgloblje zakoreninjen. Bil je zelo pomemben za preživetje naših prednikov, saj so z njim razvijali okus za hrano, iskali paritvene partnerje in zaznavali prisotnost sovražnikov.

Aromaterapija in vonjave

Subtilen, a hiter in učinkovit

Razpršen v tisočih majhnih kemijskih molekulah različnih oblik in velikosti se vonj subtilno premika po zraku. V korenu nosu je vohalni epitel, zadolžen, da prenese senzorično informacijo o vonju do središča za voh v možganih, kjer se pretvori v živčni impulz, ta pa potuje po vohalnem živcu do amigdale, ki prepoznava emocionalno relevantnost, in drugih delov limbičnega sistema, ki bi ga lahko poimenovali tudi čustvena spominska banka. Ker je edini od čutov, ki preskoči talamus, katerega naloga je prevajanje dražljajev in pošiljanje v možgansko skorjo, ki racionalizira naše zaznave, je naš odziv na vonj povsem instinktiven in trenuten. Tako nam različni vonji prikličejo različne spomine in s tem različna čustva, še preden jih obdelajo drugii centri za mišljenje v možganih. Z drugimi besedami: reagiramo, še preden začnemo misliti, tj. na nezavedni ravni.

Moč senzorične asociacije in stimulativni učinek vonja

Leta 1992 je italijanski znanstvenik Giacomo Rizzolatti v raziskavi o tem, kako možgani organizirajo motorično obnašanje pri opicah makako, uporabil izraz zrcalni nevroni. Gre za to, da možgani mentalno posnemajo določen gib oz. jih ta vizualno stimulira. Naše možganske celice se odzivajo enako tako v primeru, ko sami izvedemo neko dejanje, kot ko opazujemo nekoga drugega izvesti enako dejanje. Na primer: na televiziji vidite, kako nekdo v prijetni kavarni uživa v skodelici kave. Vizualno podobo prezrcalite nase in v vas se – hipno, ne da bi sploh razmišljali – prikrade vonj po kavi, ta pa – zopet instinktivno in brez razmišljanja – vzbudi prijetne asociacije, povezane z njim, kot je sproščen začetek dneva. Seveda, če smo ljubitelji kave. Še več, kadar se prijeten vonj ujema z všečno vizualno podobo, je tudi verjetneje, da si ga bomo zapomnili.

Vonj je zato lahko pri doseganju začrtanih ciljev izredno močan in učinkovit pripomoček. Ustrezna kombinacija čutnih dražljajev vzbuja (ne)prijetne asociacije. Če na primer za sproščanje vadimo jogo ali meditiramo in pri tem vedno uporabljamo isto eterično olje ali mešanico eteričnih olj, bo ta vonj sproščujoče deloval na nas tudi v stresnih okoliščinah, kot je pomemben sestanek. Gre za posnemanje, kajti večkrat ko zaznamo isti vonj, ki ga povezujemo z ugodjem, dovzetnejši smo za posnemanje (stimulativni učinek).

Zrcalni nevroni zato ne le prikličejo določeno podobo (vizualizacijo cilja), namreč pogosto sodelujejo z dopaminom, ki v našem telesu sproži kemično reakcijo, povezano z zadovoljstvom. Doseganje ciljev nedvomno v nas sprosti dopamin, saj nas uspeh osrečuje. Ker pa je dopamin tudi ena izmed najbolj adiktivnih substanc, se motivacija samo še stopnjuje (zato je pomembno, da imamo pri doseganju dolgoročnih ciljev začrtane tudi kratkoročne). Ali niste presrečni, ko si na listek papirja napišete opravke, ki so na koncu dneva prečrtani ali obkljukani? In ali si ne želite, da bi vam to uspelo prav vsak dan? Večkrat ko vam bo to uspelo, lažje in hitrejše se vam bo zdelo izvajanje opravkov s seznama, vi pa boste učinkovitejši, saj se bo seznam posledično dopolnjeval.

Uporaba eteričnih olj

Metode uporabe eteričnih olj

Vonj nam tako pomaga pri vizualizaciji ciljev in tudi kot pripomoček za doseganje ciljev. Možnosti uporabe eteričnih olj so različne, od inhalatorjev, izparilnikov, difuzorjev do pripravkov za sproščujočo kopel, masažo ipd. V vsakem primeru je pogoj, da nam je vonj všeč (še posebej je to pomembno, ko uporabljamo nosni inhalator). V nadaljevanju vam podajamo nekaj splošnih receptov, kako si pomagati z eteričnimi olji (EO) oz. vonji:

  • Prijetno domače vzdušje (izparilnik ali difuzor): 1 kapljica EO bosvelije in 3 kapljice EO mandarine
  • Boljša osredotočenost in organizacija pri delu (nosni ihalator, ki je diskreten in ni moteč za druge, priročen za v žep, zato ga lahko uporabljate tudi v službi, knjižnici itd.): 2 kapljici EO rožmarina kt. cineol, 5 kapljic EO limone, 3 kapljice EO atlaške cedre
  • Užitek, sprostitev (kopel za telo): ker eterična olja niso topna v vodi, v žlico soli nakapajte 1 kapljico EO vetiverja in 3 kapljice EO ilang-ilanga
  • Kreativnost (parfum, nosni inhalator): 10 ml jojobinega olja, 2 kapljici EO sandalovine, 3 kapljice EO nerolija
  • Bolečine v hrbtu ali vratu, glavobol (krema): 3 kapljice EO sivke, 6 kapljic EO bosvelije, 2 kapljici EO rožmarina kt. kafra, 1 kapljica EO evkaliptus globusa, 1 kapljica EO smilja in 30 g kreme ali olja. Vse sestavine zmešajte in vtrite v vratni predel takoj, ko občutite napetost.

Preberite tudi: Aromaterapija za ženske težave, dušo in telo

Asertivnost – kako izžarevati samozavest in biti krmar svojega življenja

Oseba, ki se zna postaviti zase, izžareva samozavest ali asertivnost, tako s svojim vedenjem kot z govorico telesa. Ljudje, ki se vedejo samozavestno, dajejo vtis, da so polni energije, prijazni, zaupanja vredni in da znajo najti prave besede v pravem trenutku. V njihovi družbi nam je prijetno in želimo jim biti podobni.

Samozavest

Asertivnost in kako prepoznamo samozavestno osebo?

Samozavestna ali asertivna oseba se ima rada in sespoštuje. Ne obremenjuje se s tem, kaj si drugi mislijo o njej. Ve, kaj hoče, zaveda sesvojih sposobnosti in se ne boji uresničiti zastavljenih ciljev. Razmišlja pozitivno in se nepočuti nemočno pri srečevanju z novimi problemi. Nenehno si postavlja vprašanja o sebi inosebnostno raste. Je spoštljiva do soljudi in zato ima tudi kakovostnejše odnose z drugimiljudmi. Ni popolna in brez napak, ampak se sprejeme takšno, kot je. Samo sebe sprejematako s svojimi dosežki kot tudi s porazi in napakami, ker zna ločiti sebe od svojih dejanj,misli in želja.Kakšen je recept za zadovoljstvo s sabo in uglašenostjo s svetom?

Asertivnost – kaj sploh je to?

Beseda asertivnost je v slovenskem prostoru redkeje v rabi. Najbližji sopomenki, ki sta pogosteje v rabi za opisovanje pojma asertivnost, sta samozavest, ki pomeni verjeti v svoje zmožnosti in sposobnosti, in samozavedanje, ki se nanaša na zavedanje lastne vrednosti. Na kratko pomeni asertivno vedenje sposobnost, da najdemo primerne besede, ki nas vodijo k želenim izidom in zadovoljujočim odnosom. Pomeni, da se znamo postaviti zase in da smo krmarji svojega življenja. Asertivnost pomeni način vedenja, mišljenja in komuniciranja, pri katerem tako na besedni kot na telesni ravni jasno in odločno izražamo svoje potrebe, čustva, želje in mnenja na način, ki je spoštljiv tako do nas kot tudi do sogovornika.

Ali se vedemo asertivno?

Kratek test vam bo v pomoč pri iskanju odgovora, ali se vedete asertivno:

  • Ali težko rečete »ne« oziroma imate ob tem občutke krivde?
  • Vas pogosto skrbi, kaj si drugi mislijo o vas?
  • Ali težko izrazite svoje mnenje?
  • Ali zardite, ko vas nekdo pohvali?
  • Dovolite drugim, da se odločajo namesto vas?
  • Se počutite izčrpani in kot žrtev okoliščin?

Če ste na vsaj dve vprašanji odgovorili z »da«, pomeni, da se ne znate učinkoviti postaviti zase in da je vaše vedenje neasertivno.

Asertivnost

Različni načini vedenja

Vsi kdaj izberemo neučinkovite oblike vedenja in se vedemo agresivno, pasivno ali manipulativno, saj nam vsako vedenje prinaša določene koristi, ima pa tudi negativne posledice. Neasertivnih načinov vedenja smo se naučili pri vzgoji in kažejo na to, da imamo nizko samozavest. Pogosto jih uporabljamo v stresnih položajih, ko se na dogodke odzivamo

refleksno in posegamo po že znanih rešitvah, ki pa nas ne vodijo do zadovoljujočih odnosov.

Za agresivno vedenje je značilno, da oseba komunicira iz položaja »jaz sem v redu, ti nisi v redu«. To pomeni, da oseba, ki je agresivna, ne spoštuje, upošteva in sprejema sogovornika, pogosto je žaljiva, arogantna in napadalna ter se za vsako ceno trudi priti do svojega cilja. Takšno vedenje ji kratkoročno prinaša občutek moči in samozadostnosti, a v sebi se pogosto počuti negotovo, osamljeno in krivo.

Za manipulativno vedenje je značilno, da oseba z ukano doseže zastavljeni cilj. Komunicira iz položaja »jaz sem v redu, ti nisi v redu.« Pritiska na druge, v njih vzbuja občutke krivde, prevzema nadzor nad njimi, je maščevalna, sarkastična in zato pogosto v konfliktih. Takšno vedenje kaže na nizko samospoštovanje, zanikanje svojih čustev in potreb ter osebo pogosto vodi v osamitev.

Za pasivno vedenje je značilno, da oseba izhaja iz položaja » jaz nisem v redu, ti si v redu.« Oseba, ki se vede pasivno, ne prevzema odgovornosti za svoje vedenje in drugim pusti, da se odločajo namesto nje. Pogosto se smili sama sebi, se počuti brez moči, se obtožuje in je vedno na voljo drugim. S takim vedenjem se sicer izogne kakšnemu konfliktu, a dolgoročno vse bolj trpi njeno samospoštovanje, saj se oseba ne zna postaviti zase.

Asertivno vedenje

Asertivno komuniciranje izhaja iz položaja »jaz sem v redu, ti si v redu«, izhaja torej iz spoštovanja sebe in sogovornika. Gre za način učinkovite komunikacije z drugimi, pri katerem se izražamo jasno, samozavestno, a na spoštljiv način. To pomeni, da sklepamo kompromise, sprejemamo komplimente, uporabljamo ustrezno telesno govorico, prevzemamo odgovornost za svoje vedenje in smo akterji svojega življenja. Tehnike asertivne komunikacije so zelo učinkovite še posebej takrat, ko sogovorniku podajamo kritiko, zavrnemo zahtevo, rečemo ne ali kadar želimo prositi tisto, za kar vemo, da nam pripada. Različnih asertivnih tehnik se lahko naučimo skozi treninge asertivnosti ali pri izkušenem svetovalcu in psihoterapevtu.

Trening asertivnosti

Trening asertivnosti je proces učenja veščin za samozavestno ravnanje in učinkovito komunikacijo v medsebojnih odnosih. Treningi asertivnosti potekajo v obliki 10 zaporednih srečanj, enkrat tedensko po dve uri ali v obliki intenzivnega seminarja. V skupini je največ osem članov. Vsako srečanje je namenjeno posamezni temi. Treningi potekajo v obliki vaj, razprav, iger vlog, v sproščenem vzdušju, ki omogoča, da učenje novih veščin postane zabava. Vsak od udeležencev si na začetku treningov zastavi cilje, ki bi jih želel s treningi asertivnosti doseči, npr. kaj želi v posameznih medsebojnih odnosih spremeniti (reči ne prijateljem, jasno povedati svoje mnenje v službi, konstruktivno izražati svoja čustva v odnosu s partnerjem ipd.). Glavne teme, ki so obravnavane na treningih asertivnosti, so: različni načini vedenja, govorica telesa, samopodoba, ravnanje s prošnjami, sprejetje in podajanje kritike, izražanje čustev, sprejemanje komplimentov, načrtovanje sprememb.

Asertivno vedenje

Kako lahko sami izboljšamo svoje asertivno vedenje?

Asertivnost povečamo, če krepimo svojo samozavest in v odnosih izhajamo iz položaja »jaz sem v redu, ti si v redu«.

Nekaj načel asertivnega vedenja:

  1. Jasno in spoštljivo izražamo svoje mnenje, čustva in želje.
  2. Če se ne strinjamo z zahtevo sogovornika, odločno, a spoštljivo rečemo ne.
  3. Prevzamemo odgovornost za svoje vedenja in občutja ter govorimo v prvi osebi
  4. ednine (»jaz mislim …«).
  5. Pozorni smo na svojo govorico telesa, ki naj bo samozavestna in skladna z našim
  6. sporočilom.
  7. Če ne razumemo sogovornikovega sporočila, ga prosimo za pojasnitev.
  8. Sprejemamo komplimente, se zanje zahvalimo in vsaj za trenutek uživamo v njih.

Zakaj potrebujemo asertivnost?

Asertivnost nam pomaga pri tem, da se počutimo močnejše in verjamemo v lastno zmožnost odločanja, drugim jasno izražamo svoje misli in občutke ter zanje prevzamemo odgovornost, smo zadovoljni s seboj in imamo dobro samopodobo, rešujemo vsakodnevne konflikte in imamo zadovoljujoče medsebojne odnose ter smo zadovoljni s svojim življenjem. In ali ni to tisto, k čemer težimo in česar si želimo? Vabljeni torej k učenju asertivnosti!

Preberite tudi: Minka Gantar: »Kaj pa, če bi na prvo mesto začeli postavljati sebe?«