Oseba, ki se zna postaviti zase, izžareva samozavest ali asertivnost, tako s svojim vedenjem kot z govorico telesa. Ljudje, ki se vedejo samozavestno, dajejo vtis, da so polni energije, prijazni, zaupanja vredni in da znajo najti prave besede v pravem trenutku. V njihovi družbi nam je prijetno in želimo jim biti podobni.

Samozavest

Asertivnost in kako prepoznamo samozavestno osebo?

Samozavestna ali asertivna oseba se ima rada in sespoštuje. Ne obremenjuje se s tem, kaj si drugi mislijo o njej. Ve, kaj hoče, zaveda sesvojih sposobnosti in se ne boji uresničiti zastavljenih ciljev. Razmišlja pozitivno in se nepočuti nemočno pri srečevanju z novimi problemi. Nenehno si postavlja vprašanja o sebi inosebnostno raste. Je spoštljiva do soljudi in zato ima tudi kakovostnejše odnose z drugimiljudmi. Ni popolna in brez napak, ampak se sprejeme takšno, kot je. Samo sebe sprejematako s svojimi dosežki kot tudi s porazi in napakami, ker zna ločiti sebe od svojih dejanj,misli in želja.Kakšen je recept za zadovoljstvo s sabo in uglašenostjo s svetom?

Asertivnost – kaj sploh je to?

Beseda asertivnost je v slovenskem prostoru redkeje v rabi. Najbližji sopomenki, ki sta pogosteje v rabi za opisovanje pojma asertivnost, sta samozavest, ki pomeni verjeti v svoje zmožnosti in sposobnosti, in samozavedanje, ki se nanaša na zavedanje lastne vrednosti. Na kratko pomeni asertivno vedenje sposobnost, da najdemo primerne besede, ki nas vodijo k želenim izidom in zadovoljujočim odnosom. Pomeni, da se znamo postaviti zase in da smo krmarji svojega življenja. Asertivnost pomeni način vedenja, mišljenja in komuniciranja, pri katerem tako na besedni kot na telesni ravni jasno in odločno izražamo svoje potrebe, čustva, želje in mnenja na način, ki je spoštljiv tako do nas kot tudi do sogovornika.

Ali se vedemo asertivno?

Kratek test vam bo v pomoč pri iskanju odgovora, ali se vedete asertivno:

  • Ali težko rečete »ne« oziroma imate ob tem občutke krivde?
  • Vas pogosto skrbi, kaj si drugi mislijo o vas?
  • Ali težko izrazite svoje mnenje?
  • Ali zardite, ko vas nekdo pohvali?
  • Dovolite drugim, da se odločajo namesto vas?
  • Se počutite izčrpani in kot žrtev okoliščin?

Če ste na vsaj dve vprašanji odgovorili z »da«, pomeni, da se ne znate učinkoviti postaviti zase in da je vaše vedenje neasertivno.

Asertivnost

Različni načini vedenja

Vsi kdaj izberemo neučinkovite oblike vedenja in se vedemo agresivno, pasivno ali manipulativno, saj nam vsako vedenje prinaša določene koristi, ima pa tudi negativne posledice. Neasertivnih načinov vedenja smo se naučili pri vzgoji in kažejo na to, da imamo nizko samozavest. Pogosto jih uporabljamo v stresnih položajih, ko se na dogodke odzivamo

refleksno in posegamo po že znanih rešitvah, ki pa nas ne vodijo do zadovoljujočih odnosov.

Za agresivno vedenje je značilno, da oseba komunicira iz položaja »jaz sem v redu, ti nisi v redu«. To pomeni, da oseba, ki je agresivna, ne spoštuje, upošteva in sprejema sogovornika, pogosto je žaljiva, arogantna in napadalna ter se za vsako ceno trudi priti do svojega cilja. Takšno vedenje ji kratkoročno prinaša občutek moči in samozadostnosti, a v sebi se pogosto počuti negotovo, osamljeno in krivo.

Za manipulativno vedenje je značilno, da oseba z ukano doseže zastavljeni cilj. Komunicira iz položaja »jaz sem v redu, ti nisi v redu.« Pritiska na druge, v njih vzbuja občutke krivde, prevzema nadzor nad njimi, je maščevalna, sarkastična in zato pogosto v konfliktih. Takšno vedenje kaže na nizko samospoštovanje, zanikanje svojih čustev in potreb ter osebo pogosto vodi v osamitev.

Za pasivno vedenje je značilno, da oseba izhaja iz položaja » jaz nisem v redu, ti si v redu.« Oseba, ki se vede pasivno, ne prevzema odgovornosti za svoje vedenje in drugim pusti, da se odločajo namesto nje. Pogosto se smili sama sebi, se počuti brez moči, se obtožuje in je vedno na voljo drugim. S takim vedenjem se sicer izogne kakšnemu konfliktu, a dolgoročno vse bolj trpi njeno samospoštovanje, saj se oseba ne zna postaviti zase.

Asertivno vedenje

Asertivno komuniciranje izhaja iz položaja »jaz sem v redu, ti si v redu«, izhaja torej iz spoštovanja sebe in sogovornika. Gre za način učinkovite komunikacije z drugimi, pri katerem se izražamo jasno, samozavestno, a na spoštljiv način. To pomeni, da sklepamo kompromise, sprejemamo komplimente, uporabljamo ustrezno telesno govorico, prevzemamo odgovornost za svoje vedenje in smo akterji svojega življenja. Tehnike asertivne komunikacije so zelo učinkovite še posebej takrat, ko sogovorniku podajamo kritiko, zavrnemo zahtevo, rečemo ne ali kadar želimo prositi tisto, za kar vemo, da nam pripada. Različnih asertivnih tehnik se lahko naučimo skozi treninge asertivnosti ali pri izkušenem svetovalcu in psihoterapevtu.

Trening asertivnosti

Trening asertivnosti je proces učenja veščin za samozavestno ravnanje in učinkovito komunikacijo v medsebojnih odnosih. Treningi asertivnosti potekajo v obliki 10 zaporednih srečanj, enkrat tedensko po dve uri ali v obliki intenzivnega seminarja. V skupini je največ osem članov. Vsako srečanje je namenjeno posamezni temi. Treningi potekajo v obliki vaj, razprav, iger vlog, v sproščenem vzdušju, ki omogoča, da učenje novih veščin postane zabava. Vsak od udeležencev si na začetku treningov zastavi cilje, ki bi jih želel s treningi asertivnosti doseči, npr. kaj želi v posameznih medsebojnih odnosih spremeniti (reči ne prijateljem, jasno povedati svoje mnenje v službi, konstruktivno izražati svoja čustva v odnosu s partnerjem ipd.). Glavne teme, ki so obravnavane na treningih asertivnosti, so: različni načini vedenja, govorica telesa, samopodoba, ravnanje s prošnjami, sprejetje in podajanje kritike, izražanje čustev, sprejemanje komplimentov, načrtovanje sprememb.

Asertivno vedenje

Kako lahko sami izboljšamo svoje asertivno vedenje?

Asertivnost povečamo, če krepimo svojo samozavest in v odnosih izhajamo iz položaja »jaz sem v redu, ti si v redu«.

Nekaj načel asertivnega vedenja:

  1. Jasno in spoštljivo izražamo svoje mnenje, čustva in želje.
  2. Če se ne strinjamo z zahtevo sogovornika, odločno, a spoštljivo rečemo ne.
  3. Prevzamemo odgovornost za svoje vedenja in občutja ter govorimo v prvi osebi
  4. ednine (»jaz mislim …«).
  5. Pozorni smo na svojo govorico telesa, ki naj bo samozavestna in skladna z našim
  6. sporočilom.
  7. Če ne razumemo sogovornikovega sporočila, ga prosimo za pojasnitev.
  8. Sprejemamo komplimente, se zanje zahvalimo in vsaj za trenutek uživamo v njih.

Zakaj potrebujemo asertivnost?

Asertivnost nam pomaga pri tem, da se počutimo močnejše in verjamemo v lastno zmožnost odločanja, drugim jasno izražamo svoje misli in občutke ter zanje prevzamemo odgovornost, smo zadovoljni s seboj in imamo dobro samopodobo, rešujemo vsakodnevne konflikte in imamo zadovoljujoče medsebojne odnose ter smo zadovoljni s svojim življenjem. In ali ni to tisto, k čemer težimo in česar si želimo? Vabljeni torej k učenju asertivnosti!

Preberite tudi: Minka Gantar: »Kaj pa, če bi na prvo mesto začeli postavljati sebe?«