ฤe bi svoje ลพivljenje lahko ลพiveli skozi film ali knjigo, katero bi si izbrali? Bi bili James Bond ali Miss Moneypenny, Liz iz knjige ยปJej, moli, ljubiยซ, katera od deklet iz ยปSeks v mestuยซ ali Erin Brockovich iz istoimenskega filma? Kdo bi si ลพeleli biti, ko ยปodrasteteยซ? Kaj je tisto, kar vas ลพene in motivira, katere vrednote so tiste, ki jih je vredno zasledovati? Postavljanje ciljev je doloฤanje poti, po kateri se ลพelimo sprehoditi v ลพivljenju, in prav cilji oblikujejo vse druge pomembne ลพivljenjske odloฤitve.

Cilji in prihodnost
Nekaterim se zdi vpraลกanje ยปkje se vidite ฤez pet letยซ na razgovorih za zaposlitev eno izmed najbolj nepotrebnih in v danaลกnjih ฤasih zaposlitvene negotovosti najbolj nesmiselnih vpraลกanj. Vendar, ฤe dobro pomislite, odgovor presega vaลกe delo pri morebitnem bodoฤem zaposlovalcu in v resnici razkriva vaลกe osebne karierne cilje in stopnjo motivacije.
Karierno podroฤje pa je le eno izmed mnogih, kjer si postavljamo cilje. Drugo podroฤje, tesno povezano s kariernim, je tudi finanฤno, s ciljem, koliko ลพelimo zasluลพiti na doloฤeni stopnji kariernega razvoja in kako. Temu botruje podroฤje izobraลพevanja โ katera znanja, informacije in veลกฤine so potrebni za to. Nekaterim je bolj kot kariera pomembna druลพina. Tudi to je podroฤje, kjer si lahko zaฤrtamo cilje: kako veliko druลพino si ลพelimo imeti ali kako dober starลก si ลพelimo postati. Podroฤij pa je ลกe veliko, toliko, da si pogosto mislimo, kje naj sploh zaฤnemo: kako fit ลพelim biti, kaj me osreฤuje in kaj ลพelim doseฤi v svojih hobijih (npr. potovanja, ลกport, roฤne spretnosti in umetniลกko ustvarjanje, gledaliลกฤe, glasba ipd.) โฆ Sami doloฤamo, katera podroฤja so tako pomembna za nas, da jih vkljuฤimo v svojo osebno vizijo. Kljuฤno izhodiลกฤe je poznavanje samega sebe, svojih vrednot, naฤel, prednosti in slabosti ter seveda stvari, ki nas osreฤujejo, smo do njih strastni in si jih ลพelimo zasledovati.
Konฤni rezultat osvajanja ciljev je veฤje samozadovoljstvo, moฤnejลกa samozavest, radost do ลพivljenja in nadzor nad ลพivljenjem. Definiranje in sistematiziranje osebnih ciljev nam daje motivacijo, krepi osredotoฤenost, postavlja prioritete, izboljลกa naลกo organiziranost in predvsem zagotavlja hitrejลกe premike po naลกi ลพivljenjski poti.
Doseganje ciljev z vonjem
Imajo cilji svoj vonj? Lahko, nedvomno pa nam pomagajo na poti do doseganja ciljev. Veda, ki se ukvarja s tem podroฤjem, je psihoaromaterapija. Vonji so v kombinaciji z razliฤnimi metodami in tehnikami (kot je npr. vizualizacija) izrazito uฤinkoviti. Pomagajo nam pri sproลกฤanju, meditaciji, zadovoljstvu, poglobitvi vase, boljลกemu spominu, fokusu ter izboljลกanju psihiฤne in fiziฤne pozornosti.
Od vseh ฤutil je ฤutilo za voh namreฤ najbolj prebrisano. Znanstveniki ลกele dobro odkrivajo ta zapleten sistem, vendar je ลพe znano, da ima ฤutilo za voh kot edino od ฤutov neposredno povezavo tako z limbiฤnim sistemom, ki je odgovoren za ฤustva, spomin in obnaลกanje, kot tudi s cerebralnim korteksom, ki pogojuje naลกe razmiลกljanje, ustvarjalnost in izraลพanje. To je tudi posledica evolucijske vloge. Med vsemi ฤuti je ฤut za vonj najbolj prvinski in najgloblje zakoreninjen. Bil je zelo pomemben za preลพivetje naลกih prednikov, saj so z njim razvijali okus za hrano, iskali paritvene partnerje in zaznavali prisotnost sovraลพnikov.

Subtilen, a hiter in uฤinkovit
Razprลกen v tisoฤih majhnih kemijskih molekulah razliฤnih oblik in velikosti se vonj subtilno premika po zraku. V korenu nosu je vohalni epitel, zadolลพen, da prenese senzoriฤno informacijo o vonju do srediลกฤa za voh v moลพganih, kjer se pretvori v ลพivฤni impulz, ta pa potuje po vohalnem ลพivcu do amigdale, ki prepoznava emocionalno relevantnost, in drugih delov limbiฤnega sistema, ki bi ga lahko poimenovali tudi ฤustvena spominska banka. Ker je edini od ฤutov, ki preskoฤi talamus, katerega naloga je prevajanje draลพljajev in poลกiljanje v moลพgansko skorjo, ki racionalizira naลกe zaznave, je naลก odziv na vonj povsem instinktiven in trenuten. Tako nam razliฤni vonji prikliฤejo razliฤne spomine in s tem razliฤna ฤustva, ลกe preden jih obdelajo drugii centri za miลกljenje v moลพganih. Z drugimi besedami: reagiramo, ลกe preden zaฤnemo misliti, tj. na nezavedni ravni.
Moฤ senzoriฤne asociacije in stimulativni uฤinek vonja
Leta 1992 je italijanski znanstvenik Giacomo Rizzolatti v raziskavi o tem, kako moลพgani organizirajo motoriฤno obnaลกanje pri opicah makako, uporabil izraz zrcalni nevroni. Gre za to, da moลพgani mentalno posnemajo doloฤen gib oz. jih ta vizualno stimulira. Naลกe moลพganske celice se odzivajo enako tako v primeru, ko sami izvedemo neko dejanje, kot ko opazujemo nekoga drugega izvesti enako dejanje. Na primer: na televiziji vidite, kako nekdo v prijetni kavarni uลพiva v skodelici kave. Vizualno podobo prezrcalite nase in v vas se โ hipno, ne da bi sploh razmiลกljali โ prikrade vonj po kavi, ta pa โ zopet instinktivno in brez razmiลกljanja โ vzbudi prijetne asociacije, povezane z njim, kot je sproลกฤen zaฤetek dneva. Seveda, ฤe smo ljubitelji kave. ล e veฤ, kadar se prijeten vonj ujema z vลกeฤno vizualno podobo, je tudi verjetneje, da si ga bomo zapomnili.
Vonj je zato lahko pri doseganju zaฤrtanih ciljev izredno moฤan in uฤinkovit pripomoฤek. Ustrezna kombinacija ฤutnih draลพljajev vzbuja (ne)prijetne asociacije. ฤe na primer za sproลกฤanje vadimo jogo ali meditiramo in pri tem vedno uporabljamo isto eteriฤno olje ali meลกanico eteriฤnih olj, bo ta vonj sproลกฤujoฤe deloval na nas tudi v stresnih okoliลกฤinah, kot je pomemben sestanek. Gre za posnemanje, kajti veฤkrat ko zaznamo isti vonj, ki ga povezujemo z ugodjem, dovzetnejลกi smo za posnemanje (stimulativni uฤinek).
Zrcalni nevroni zato ne le prikliฤejo doloฤeno podobo (vizualizacijo cilja), namreฤ pogosto sodelujejo z dopaminom, ki v naลกem telesu sproลพi kemiฤno reakcijo, povezano z zadovoljstvom. Doseganje ciljev nedvomno v nas sprosti dopamin, saj nas uspeh osreฤuje. Ker pa je dopamin tudi ena izmed najbolj adiktivnih substanc, se motivacija samo ลกe stopnjuje (zato je pomembno, da imamo pri doseganju dolgoroฤnih ciljev zaฤrtane tudi kratkoroฤne). Ali niste presreฤni, ko si na listek papirja napiลกete opravke, ki so na koncu dneva preฤrtani ali obkljukani? In ali si ne ลพelite, da bi vam to uspelo prav vsak dan? Veฤkrat ko vam bo to uspelo, laลพje in hitrejลกe se vam bo zdelo izvajanje opravkov s seznama, vi pa boste uฤinkovitejลกi, saj se bo seznam poslediฤno dopolnjeval.

Metode uporabe eteriฤnih olj
Vonj nam tako pomaga pri vizualizaciji ciljev in tudi kot pripomoฤek za doseganje ciljev. Moลพnosti uporabe eteriฤnih olj so razliฤne, od inhalatorjev, izparilnikov, difuzorjev do pripravkov za sproลกฤujoฤo kopel, masaลพo ipd. V vsakem primeru je pogoj, da nam je vonj vลกeฤ (ลกe posebej je to pomembno, ko uporabljamo nosni inhalator). V nadaljevanju vam podajamo nekaj sploลกnih receptov, kako si pomagati z eteriฤnimi olji (EO) oz. vonji:
- Prijetno domaฤe vzduลกje (izparilnik ali difuzor): 1 kapljica EO bosvelije in 3 kapljice EO mandarine
- Boljลกa osredotoฤenost in organizacija pri delu (nosni ihalator, ki je diskreten in ni moteฤ za druge, priroฤen za v ลพep, zato ga lahko uporabljate tudi v sluลพbi, knjiลพnici itd.): 2 kapljici EO roลพmarina kt. cineol, 5 kapljic EO limone, 3 kapljice EO atlaลกke cedre
- Uลพitek, sprostitev (kopel za telo): ker eteriฤna olja niso topna v vodi, v ลพlico soli nakapajte 1 kapljico EO vetiverja in 3 kapljice EO ilang-ilanga
- Kreativnost (parfum, nosni inhalator): 10 ml jojobinega olja, 2 kapljici EO sandalovine, 3 kapljice EO nerolija
- Boleฤine v hrbtu ali vratu, glavobol (krema): 3 kapljice EO sivke, 6 kapljic EO bosvelije, 2 kapljici EO roลพmarina kt. kafra, 1 kapljica EO evkaliptus globusa, 1 kapljica EO smilja in 30 g kreme ali olja. Vse sestavine zmeลกajte in vtrite v vratni predel takoj, ko obฤutite napetost.
Preberite tudi: Aromaterapija za ลพenske teลพave, duลกo in telo