Povečanje telesne mase v zimskem času je težava,
s katero se sooča veliko ljudi. Razlog pa ne tiči le v tem, da imamo ob koncu
leta veliko praznovanj in s tem slavnostnih pojedin, temveč na pridobivanje
dodatnih kilogramov vpliva še marsikaj. Na povišanje telesne mase pozimi
vplivajo številni dejavniki; od pomanjkanja vitamina D do zunanje temperature.
Nižje zunanje temperature
Razlike v prehranjevalnih navadah se pri
večini od nas pojavijo pozimi. Eden najbolj temeljnih razlogov za to je
dejstvo, da je podnebje hladnejše. Ker so temperature nižje, naša telesa čutijo
potrebo po dodatnem prehranjevanju, da bi si zagotovili dovolj energije.
Večerna lakota
Pozimi nivo krvnega sladkorja pade, kar pomeni,
da zvečer pogosteje hrepenimo po nezdravih in obilnejših obrokih, s čimer
povečamo tveganje za pridobitev novih kilogramov.
Debelejša in ohlapnejša oblačila
Pozimi nosimo več slojev oblačil, ki so
običajno iz debelejših materialov in ohlapnejših krojev, s čimer lažje kot
poleti skrijemo svojo postavo in morda niti sami ne opazimo dodatnih
kilogramov, ki so se nakopičili. To povzroči, da manj kot običajno pazimo na
svoje prehranjevalne navade.
Vitamin D in povečanje telesne teže
Pozimi je delež vitamina D zaradi pomanjkanja
sonca zelo nizek. Raziskave kažejo, da
pomanjkanje vitamina D sproži povečanje telesne mase. Še en razlog, zakaj
pozimi tehtnica pokaže več, je, da so dnevi krajši. Zaradi krajših dni se
spremenijo naše prehranjevalne navade in kaj hitro se lahko zgodi, da zaužijemo
preveč ogljikovih hidratov. S pomanjkanjem sončne svetlobe pozimi najdemo srečo
v prehrani z ogljikovimi hidrati in sladkarijami. Bolj nesrečni kot smo, bolj
jemo sladko hrano. Ta vrsta hrane pospeši pretok krvi in nas za kratek čas
osreči. Toda kasneje je škoda velika. Posledica je povečanje telesne mase in
upočasnjen pretok krvi. Namesto tega je treba uživati zdrave maščobe,
beljakovine, sadje, zelenjavo in naravne, zdrave vire sladkorja ter ogljikovih
hidratov.
Dehidracija
Še en razlog za povečanje telesne teže v
zimskih mesecih je posledica nezadostnega pitja vode. Poleti smo zaradi višjih
temperatur bolj pozorni na hidracijo, pozimi pa na to kar malo pozabimo. Dehidracija
ne povzroča le povečanja telesne teže, temveč povzroča tudi utrujenost in
slabše počutje.
Premalo gibanja
Ko pogledamo glavne razloge za povečanje
telesne teže, vidimo, da glavni razlog tiči v tem, da pridobimo več energije,
kot jo porabimo. Večina si vzame oddih od telovadbe pozimi zaradi hladnega
vremena. Ne prepustite se lenobi in malodušju. Vzljubite naravo tudi v hladnih
in temnih mesecih. Primerno se oblecite in pojdite na svež zrak, s seboj
vzemite tudi naglavno lučko. Vsaj pol ure gibanja na dan, v naravi in na svežem
zraku vam bo dobro delo. Če v temu ne najdete veselja, pa obiskujte vsaj vodene
vadbe in fitnes.
Stres
Stres vpliva tako na telesno kot na duševno
stanje, zato je treba paziti, da se mu izogibamo ali da se znamo z njim
soočiti. Poskrbeti je treba za ravnovesje in za sprostitev in zabavo. Stres je
eden izmed glavnih krivcev za to, da tehtnica pokaže več, kot bi morala.
Kako lahko preprečimo povečanje telesne teže?
Prebrali ste dejavnike, ki vplivajo na
povišanje telesne teže pozimi, zato boste odgovore na vprašanje, kako to preprečiti,
zlahka našli.
Jesti je treba uravnoteženo in
zdravo;
paziti je treba na zadosten vnos
vitaminov in mineralov;
pred jedjo si privoščite kozarec
vode.
čimveč gibanja na svežem zraku, ne
glede na vreme;
čimveč lovljenja sončnih žarkov;
piti je treba veliko vode;
prednost bi morali dati
beljakovinski hrani in zdravim maščobam in ne ogljikovim hidratom;
izogibati se je treba predelani
hrani;
zadostna količina spanca.
Zdravega življenjskega sloga se ne poslužujte
le z namenom kontroliranja telesne teže, temveč naj bo glavni razlog to, da
želite poskrbeti za svoje telo in s tem za svoje zdravje in počutje.
Ne glede na to, ali sedite okoli družinske
mize za večerjo ali se veselite ob neskončnih prigrizkih na zabavi, prazniki
pomenijo hrano. Veliko hrane. Težko se je izogniti pretiravanju, ni pa
nemogoče.
V prazničnem času, ko se mize kar šibijo od
dobrot, lahko kaj hitro pridobimo neželene kilograme in s tem tudi slabo
počutje. Zdi se, da nas okusna hrana obkroža na vsakem koraku. Z lahkoto se
prenajedamo z našimi najljubšimi dobrotami. A tudi med takimi dnevi se je
mogoče zdravo prehranjevati. Ni treba, da se trpinčimo in odrečemo vsem
dobrotam, za svoje zdravje lahko bistveno poskrbimo še z majhnimi triki.
Ne pojdite na zabavo ali večerjo s praznim želodcem
V dneh, ko ste vabljeni na mnogo obiskov,
zabav ali večerij, še posebej pazite na svojo prehrano. Dan začnite z zdravim
zajtrkom in nadaljujte z uravnoteženim in zdravim kosilom. Preden greste ven,
pojejte še kos sadja, nato pa si na zabavi privoščite tisto, kar imate res
najraje in v hrani uživajte. S tem, ko boste svoje telo že predhodno okrepčali,
boste preprečili, da bi napadli popolnoma vse priboljške in se prenajedli.
Pravilo 10-ih minut
Pogosto se nam zgodi, da se najemo tako do
sitega, da komaj dihamo. Traja namreč nekaj minut, da želodec sporoči možganom,
da je poln in da smo siti. Ko ste že nekaj pojedli, si vzemite 10-minuten
premor, med katerim se pogovarjajte in pijte vodo, nato se šele odločite, ali
boste prigriznili še kaj ali ste že siti.
Oddaljite se od hrane
Na zabavi ne stojte poleg mize s hrano, če ste
nagnjeni h ‘grickanju’ brez razloga.
Pijte vodo
Pijte zadostne količine vode ali nesladkanih
čajev. Če pijete alkohol, si med posameznimi kozarci privoščite tudi dovolj
vode. Izogibajte se alkoholu na prazen želodec. Alkohol poveča vaš apetit in
zmanjša vašo sposobnost nadzora nad tem, kaj jeste.
Nadenite si udobne čevlje
Nadenite si čevlje, ki vas bodo spodbujali h
gibanju in ne neudobnih visokih pet, zaradi katerih bi raje cel večer
presedeli. Med druženjem veliko hodite ali plešite.
Naredite prostor za zelenjavo
Na večerjah in zabavah ne prezrite sadja in
zelenjave.
Uživajte v hrani
Ko jeste, jejte počasi in z užitkom zaužijte
vsak grižljaj. Osredotočite se na okus in uživajte.
Ne nakupujte lačni
Jejte, preden se odpravite po nakupih, da vas
vonj po cimetu ne privabi, da bi kupovali priboljške, ki jih ne potrebujete.
Kuhajte s srcem (in za zdravo srce)
Če želite pokazati družini in prijateljem, da
jih imate resnično radi, bodite kreativni z recepti, ki ne vsebujejo nezdravih
maščob, konzervansov in dodatkov. Skuhajte okusne in zdrave obroke.
Bodite pozorni na to, kaj je resnično
pomembno. Čeprav je hrana sestavni del praznikov, se osredotočite na družino in
prijatelje, smeh in veselje. In ne pozabite na veliko gibanja na svežem zraku.
Pravijo, da so naši štirinožni ljubljenčki naši najboljši prijatelji. Če spadate med srečneže s pasjim ali mačjim prijateljem, potem veste, da nam živali resnično lahko polepšajo življenje. Naš hišni ljubljenček nas osrečuje in prav je, da mu ljubezen in skrb vrnemo v največji možni meri. Tokrat bomo pod drobnogled vzeli mačke. Naše mačje prijatelje in prijateljice lahko opišemo z mnogimi pridevniki; lahko so samosvoje, trmaste, iznajdljive, preračunljive, zvite in pametne. Mačke so tudi izjemno ljubezniva, zvesta, skrbna in samostojna bitja, ki nas lahko vsak dan osrečujejo. Kako pa lahko mi osrečimo njih?
Kakovostna hrana
Pomembno je, da mački zagotovimo zdravo, uravnoteženo in
kakovostno hrano. Le-ta je običajno dražja od druge hrane, vendar zadostuje za
dlje časa, saj je bolj hranljiva. Pomembno je, da mački zagotovimo dovolj
hranil, da bo zdrava in vesela. Poskrbite tudi za tako imenovano mokro hrano, s
katero bo mačka v telo vnesla vsaj nekaj tekočine. To je običajno hrana z
omakami ali v obliki paštet in se nahaja v vrečkicah in konzervah. Z zdravo
prehrano boste poskrbeli za zdravje in dobro počutje svojega hišnega
ljubljenčka in s tem zmanjšali tveganje za nastanek obolenj in bolezni.
Gibanje
Mački je treba zagotoviti dovolj gibanja, še posebno, če je
mačka izključno notranja in ne gre nikoli izven svojega doma. Notranje mačke se
pogosto lahko polenijo, zaradi premalo gibanja pa se lahko pojavi marsikatera
bolezen. Mačko lahko h gibanju spodbudimo z igro.
Igra
Mačke so po naravi plenilci, vendar svojega nagona znotraj
svojega doma ne morejo potešiti. Pomembno je, da se z mačko veliko igramo in ji
zagotovimo tudi dovolj igrač. Pogosto so precej preprosti predmeti zanimivejši
od marsikatere kupljene igrače. Mačke rade lovijo kotaleče se žogice in
premikajoče se vrvice. Vzemite si čas za igro, s tem boste mački popestrili dan
in poskrbeli za njeno kondicijo.
Ljubezen
Mačke so sposobne globoke ljubezni in navezanosti in prav
je, da jim to vračamo. Mačko spustite k sebi in jo ‘crkljajte’, vendar le, če
tako sama želi. Tako kot ljudje imajo tudi mačke različne karakterje in
pomembno je, da upoštevamo tudi njihove želje. Nekateri mački so pravi
razvajenci in obožujejo božanje in čohanje, spet drugim dotik človeka ni
najbolj ljub. Upoštevajte voljo svojega mačka in mu nudite toliko bližine,
kolikor jo potrebuje.
Voda
Poskrbite, da ima mačka na zalogi vedno dovolj sveže vode in
da veliko pije. Dehidracija pri mački lahko povzroči kar nekaj bolezni, med
drugim tudi vnetje sečil, ki je pri mačkah pogosto in nevarno.
Čisto stranišče
Mačka je izjemno čista žival, ki sama poskrbi za svojo
higieno. Mačka se dobro počuti le v čistem okolju. Pomembno je, da mačje
stranišče redno čistite, s tem pa ne boste poskrbeli le za dobro počutje svoje
mačke temveč tudi za čistočo v svojem domu.
Zavetje
Mačke zlahka najdejo svoje lastno zavetje. Pred tujci,
nevihtami in glasnimi poki v času praznikov se zlahka skrijejo pod posteljo, za
pohištvo ali kamorkoli, kjer se počuti varneje. Mački pustite, da ima zavetje,
ki si ga je izbrala in kjer se počuti varno. Dovolite ji, da ima svoj mir in
prostor, ki ga potrebuje.
Poskrbite za kastracijo in sterilizacijo. V zavetiščih je vse prepolno brezdomnih muck. Če menite, da ne bi zmogli ali želeli poskrbeti za nove mačje mladičke, je vaša dolžnost, da mačko kastrirate oz. sterilizirate in s tem zmanjšate število brezdomnih mačjih mladičev.
Kokosov kis je naravno fermentirano živilo, bogato s probiotiki in prebiotiki, ki podpirajo zdravje črevesja in prebavo.
Vsebuje pomembne minerale, kot so kalij, magnezij, fosfor, ter vitamine C in B-kompleksa, ki krepijo imunski sistem.
Zaradi protibakterijskih lastnosti pomaga pri preprečevanju okužb in zmanjšuje zakisanost telesa.
Pridobiva se iz soka kokosovih cvetov, ki ga fermentirajo brez segrevanja, da ohranijo hranilne snovi.
Uporablja se kot solatni preliv, marinada ali dodatek jedem; priporočljivo je razredčiti 1–2 žlici v vodi pred obrokom.
V svetu, kjer se trendi zdrave prehrane hitro spreminjajo, kokosov kis izstopa kot nova zvezda med superživili. Čeprav je jabolčni kis dolgo veljal za kralja naravnih kisov, kokosov kis prinaša edinstvene prednosti, ki ga postavljajo v ospredje. Pridobljen iz fermentiranega soka kokosovih cvetov, ta kis ni le blagega okusa, temveč je tudi bogat z naravnimi probiotiki, antioksidanti in esencialnimi minerali.
Kaj je kokosov kis in kako nastane?
Kokosov kis je fermentiran iz soka kokosovih cvetov. Ta proces traja od 8 do 12 mesecev, med katerim naravno nastane kis z bogato vsebnostjo hranil . Obstajata dve glavni vrsti kokosovega kisa:
Kis iz kokosovega soka: Bogatejši z vitamini, minerali in antioksidanti.
Kis iz kokosove vode: Lažji, z manj hranilnimi snovmi, vendar še vedno koristen.
Obe vrsti sta brez glutena, naravno brez sladkorja in pogosto nefiltrirani, kar pomeni, da ohranjata “mati” – kolonijo koristnih bakterij.
Kokosov kis je odličen za zdravje črevesja
Kokos
postaja vedno bolj priljubljeno zdravo živilo zaradi številnih razlogov. Tako
kot jabolčni kis in druga fermentirana živila je tudi kokosov kis odličen za
zdravje črevesja, saj vsebuje veliko prebiotikov in probiotikov, deluje
protibakterijsko, preprečuje zaprtost in pomaga pri izgubi telesne teže. Za
razliko od jabolčnega kisa ni tako kislega okusa, ima prijeten vonj in je
praktično brez kalorij. Vsebuje tudi veliko antioksidantov, pomaga v boju z
gubami, aknami in sončnimi opeklinami, uravnava hormonsko ravnovesje in krvni
sladkor ter hidrira telo.
Bogat vir vitaminov in mineralov
Kokosov kis je odličen vir vitaminov in mineralov. Še posebej veliko ima kalija, vitamina C, fosforja, magnezija, vitaminov B-kompleksa in 9 esencialnih aminokislin. Kalij je pomemben za uravnavanje elektrolitov, nadzor visokega krvnega pritiska in presnavljanje sladkorja.
Raziskave so pokazale, da je kalij tudi ključno hranilo za dobro zdravje črevesja in boljši spanec. Vitamin C ali askorbinska kislina je antioksidant, ki je potreben za presnovne procese v telesu, vključno z rastjo tkiva in funkcijo nadledvične žleze. Fosfor skupaj s kalcijem gradi trdne kosti in omogoča izkoriščanje drugih hranil. Magnezij je pomemben pri živčnem in mišičnem delovanju in je bistven pri vseh večjih bioloških procesih v telesu.
Aminokisline pa so gradniki beljakovin in mišičnih tkiv ter igrajo pomembno vlogo pri zagotavljanju kisika v krvi in ohranjanju zdravja imunskega sistema.
Kokosov kis nas varuje tudi pred okužbami
Kot
drugi naravni kisi ima tudi kokosov kis protibakterijske in protimikrobne
lastnosti, kar pomaga v boju z boleznimi in okužbami. Čeprav je kisel, namreč
zmanjšuje zakisanost telesa, kar je zelo pomembno, saj predstavlja kislo okolje
pravo gojišče bolezni.
Živila,
kot so meso, kava, alkohol in mlečni izdelki, močno zakisajo telo, medtem ko
kis, listnata zelenjava, limone, korenasta in križasta zelenjava, kumare,
avokado in zelena delujejo bazično. Če torej vaša prehrana temelji na kislih
živilih, je dobro razmisliti o uporabi kokosovega kisa za vzpostavitev
ravnovesja v telesu.
Pridobivanje kokosovega kisa
Kokosov
kis za razliko od drugih kokosovih živil ni narejen iz sadeža, temveč iz soka
kokosovih cvetov. Na drevo namestijo krpo za lovljenje soka. Le-tega nato
naravno fermentirajo od 45 do 60 dni brez segrevanja in filtriranja. Ko je kis
fermentiran, ga ustekleničijo, da ohrani čim več encimov, hranil in mineralov.
Medtem ko se v zahodnih državah najpogosteje uporablja jabolčni kis, kokosov
kis prevladuje v azijski kuhinji, od koder tudi izvira. Postopoma pa s svojimi
pozitivnimi učinki osvaja tudi preostali svet.
Uporaba kokosovega kisa
Kokosov
kis je manj pekoč kot jabolčni kis, vendar ima še vedno okus po kisu. Zato ga
lahko uporabljate na popolnoma enak način kot jabolčni kis, pa naj bo to kot
solatni preliv ali sredstvo za razstrupljanje. Pravzaprav ga lahko dodate vsaki
jedi, ki v receptu zahteva kislo sestavino. Uporablja se tudi kot marinada za
mehčanje mesa, pripravo lepljivega riža za azijske jedi in osvetlitev želiranih
sladic. Lahko ga uživate pred obrokom, kar bo izboljšalo vašo prebavo. Najbolje
je od 1 do 2 žlici kisa razredčiti v kozarcu vode in popiti. Neposredno pitje
kokosovega kisa lahko namreč poškoduje zobno sklenino.
Salsa omaka
Osnovne sestavine:
1 pločevinka polnomastnega kokosovega mleka
1 rdeča paprika, očiščena in sesekljana na koščke
2 žlici jedilnega kvasa
2 žlici tapiokine moke
1 žlička agar agarja
1 ½ žličke kokosovega kisa
ščep soli
Dodatki:
1 žlička olivnega olja
½ zelene paprike, očiščene in sesekljane na koščke
½ sesekljane rdeče čebule
1 čili jalapeno (po želji)
1 sesekljan strok česna
Priprava:
Za
sirno omako dajte vse osnovne sestavine v multipraktik ali mešalnik ter dobro
premešajte. Nato prelijte v kozico in postavite na štedilnik. Na srednjem ognju
kuhajte do vretja, nato zmanjšajte temperaturo in ob nenehnem mešanju kuhajte
še 5 minut. Postavite v hladilnik za 1 do 2 uri, da se sestavine dobro
povežejo.
Za
dokončanje omake na olju popražite zeleno papriko in sesekljano čebulo. Nato
dodajte še čili in česen. Pokuhajte do mehkega.
Pred
postrežbo vzemite osnovno omako iz hladilnika in jo pogrejte na štedilniku.
Dodajte prepraženo zelenjavo in dobro premešajte.
Salsa
omako lahko postrežete k mesu, tortiljam ali tortilja čipsu.
Kokosove palačinke s praženimi gobami
Sestavine za nadev:
½ žlice olivnega olja
1 velika šalotka
300 g gob
3 stroki česna
½ žličke timijana
½ žličke prekajene paprike
3 žlice kokosovega mleka
1 žlička kokosovega kisa
sol in poper
Sestavine za palačinke:
½ skodelice kokosovega mleka
¾ skodelice mineralne vode
½ skodelice čičerkine moke
1 žlica tapiokine moke
ščep soli
Priprava:
Za
pripravo nadeva sesekljajte šalotko in česen, gobe narežite na lističe. Na
olivnem olju prepražite šalotko, nato dodajte gobe in pokrijte. Kuhajte 5
minut, nato odkrijte in odkrito kuhajte še par minut, da nekaj vode izpari.
Dodajte česen ter kuhajte še nekaj minut.
Gobam
dodajte timijan, mleto papriko in poberite 2–3 žlice kokosove kreme z vrha
pločevinke kokosovega mleka. Dodajte v ponev, da se raztopi. Na koncu dodajte
še kokosov kis ter začinite po okusu. Dobro premešajte in kuhajte na majhnem
ognju, medtem pa se lotite priprave palačink.
V
posodo prelijte preostalo kokosovo mleko ter dobro premešajte. Nato odmerite ½
skodelice in prelijte v drugo posodo, v katero dodate še ¾ skodelice mineralne
vode. Dobro premešajte, dodajte čičerkino in tapiokino moko ter sol po okusu.
Premešajte v gladko zmes.
Ponev
dobro segrejte in jo namastite. V vročo ponev zlijte tanko plast zmesi in jo
enakomerno razporedite, da nastane lepa, tanka palačinka. Popecite z obeh
strani. Iz mase bi morali dobiti 4–5 palačink.
Palačinke obložite z nadevom in prepognite. Postrezite še vroče.
Tokrat smo za vse ljubitelje tradicije pripravili slastne božične recepte, pri njihovi pripravi pa ne pozabite uporabiti eko in čim bolj lokalnih sestavin ter zdrave mere pri uživanju, seveda.
Božični običaji od a do ž
Božič je
najlepši družinski praznik. Je tradicionalni praznik v cerkvenem koledarju in
ga v protestantskih in katoliških državah praznujejo na isti dan. Z dvotedenskim zamikom ga
praznujejo tudi v pravoslavnih cerkvah, kjer še vedno uporabljajo julijanski koledar
in tako praznujejo božič s 6. na 7. januar.
Bistvo
krščanskega božiča je praznovanje rojstva Jezusa Kristusa. Listanje po Svetem
pismu nas seznani, da sta se visoko noseča Marija in Jožef odpravila v
Betlehem, kjer pa nista mogla dobiti prenočišča, zato sta se zatekla v hlev,
kjer je Marija povila malega fantiča. Ker nista imela postelje za novorojenca,
ga je Marija položila v jasli. Kot spomin na ta dogodek verni kristjani po vsem
svetu postavljajo jaslice. Jaslice se postavljajo po domovih, v cerkvah,
samostanih … V novejšem času pa smo priča tudi čudovitim živim jaslicam v
Postojnski jami.
Božični okraski
Navada
okraševanja božičnega drevesca in pošiljanje božičnih voščilnic izvirata šele
iz 19. stoletja, torej imata le malo skupnega s krščanstvom. V novejšem času se
tako pri nas kot po svetu uveljavlja druga, »skomercializirana« oblika praznovanja božiča. Ta oblika praznovanja izvira iz
Amerike in ga imenujemo ameriški božič
. Glavna osebnost ameriškega božiča je Božiček, oblečen v rdeče oblačilo, ima
tudi belo brado in veliko vrečo z darili. Je pa ta praznik zelo
komercialno-potrošniško usmerjen z nakupovanjem velike količine daril, z veliko
božično jelko, katere veje se šibijo pod težo okraskov, pod njo pa je veliko
dragocenih daril. Otroci Božičku pišejo pisma, kjer prosijo za različna darila,
ki jih seveda starši tudi kupijo! Ljudje se obdarujejo vsepovprek, pišejo
veliko voščilnic in nakupijo ogromno hrane.
Božično drevo
Božično
drevesce simbolizira drevo življenja. Drevo, ki so ga naši predniki prinašali v
hišo, je bilo zimzeleno, brez slehernih okraskov, svečk ali lučk. Na začetku so
smrečico postavili na plotove, na vrtove. Šele pozneje so jih začeli
postavljati ali obešati v svojem domu. Mnogo pozneje so drevesce začeli krasiti
z majhnimi rdečimi jabolki, z orehi in lešniki, zavitimi v zlati ali srebrni
papir, čez čas so obešali še sladkorčke in doma pečeno pecivo. Z dostopnostjo
pisanega papirja so smrečico ovili s pisanimi trakovi. Šele mnogo pozneje so si
privoščili svečke, danes pa imamo prečudovite lučke!
Božični dan
je dan, na katerega se po izročilu ljudje naj ne lotijo nobenega dela, in po
starem pregovoru velja, da morajo na ta dan vse žive stvari počivati. Kot se za
družinski praznik spodobi, je zbrana vsa družina na prazničnem kosilu. Miza se
kar šibi pod dobrotami, kot so božični kruh, potice … Šele naslednji dan po
božiču je namenjen obiskom sorodnikov, prijateljev in znancev.
Jedi v postnem času
Babičini makovi rezanci
Sestavine: 300–350 g rezancev, 250–300 g mletega maka, 100 g sladkorja, 1 žlička mletega cimeta, 2 žlički vanilin sladkorja, 200 ml mleka, 100 g masla, 1000 g jabolk, 100 g rozin, 1–2 žlici ruma, 4–4 žlic marelične marmelade, trdi sneg 3 beljakov
Priprava: rezance skuhamo po navodilu
proizvajalca, jih odcedimo, dodamo mleti mak, cimet, sladkor in vanilin sladkor
ter dobro premešamo. Mleko zavremo in dodamo maslo. Olupljenim jabolkom dodamo
2–3 žlice vode in rozine ter jih do mehkega skuhamo. Na koncu primešamo še rum.
Vzamemo
pekač iz jenskega stekla, polovico makovega testa damo v pekač, ga premažemo z
jabolčno maso, pokrijemo z drugo polovico testa ter prelijemo s pripravljenim
mlekom. Pekač nato postavimo v pečico, ogreto na 160 stopinj Celzija, in pečemo
10–12 minut. Nato testo vzamemo iz pečice, ga premažemo z 2 žlicama marelične
marmelade, iz beljakov naredimo trdi sneg, mu primešamo preostali 2 žlici
marmelade in s to zmesjo pokrijemo/premažemo rezance. Rezance nato damo v
pečico in pri 190–200 stopinjah Celzija pečemo 10 minut. Postrežemo z jabolčnim
kompotom.
Sadna musaka
Sestavine: 1000 g jabolk, 1000 g hrušk, 1000 g suhih sliv, 500 g skute, 500 ml kisle smetane, 150 g sladkorja, 6 jajc, 450 g mletih orehov, 300 ml mleka, 1–2 žlici ruma, 80 g masla
Priprava: jabolka in hruške zrežemo na
kolobarje. Skuto pretlačimo, dodamo polovico sladkorja, 2–3 jajca in 2 žlici
kisle smetane. Mlete orehe poparimo z vrelim mlekom, dodamo drugi del sladkorja
in maslo. V naoljen pekač naložimo kolobarje jabolk in jih premažemo s polovico
skutnega nadeva, nato sledi plast suhih sliv, katere premažemo z orehovim
nadevom. Orehe prekrijemo z drugo polovico skutnega nadeva in prekrijemo z
narezanimi hruškami. Po vrhu prelijemo z mešanico preostalih jajc in kisle
smetane. Pečemo 40–45 minut pri 190–200 stopinjah Celzija.
Nasvet:
priporočam, da so vsa živila iz ekološke pridelave!
Božične potice in druge dobrote
Manjše orehove/makove potice
Sestavine
za testo: 1000 g
moke, 400–500 g masla, 50 g kvasa, 80 g sladkorja, naribana lupina ene
neškropljene limone, 4–5 jajc, 200 ml kisle smetane, malo soli, 100 ml mlačnega
mleka
Priprava: moko damo v skledo, v sredo naredimo
jamico, vanjo zdrobimo
kvas, dodamo žličko sladkorja, nadrobimo kvas, prelijemo z mlačnim mlekom, malo
pomešamo in pustimo, da kvas vzhaja. Nato iz omenjenih sestavin zamesimo gladko
testo in ga pustimo vzhajati 35–45 minut. Nato ga razdelimo na 6 enakih delov,
jih razvaljamo v tanke pravokotnike in premažemo z nadevom.
Orehov nadev: 400 g orehov, 160 g sladkorja, 50 g sladkih drobtin
(zdrobimo kekse, otroške piškote …), 200 ml vrelega mleka, ½ naribane limonine
lupine (neškropljena limona), 1–2 žlici marelične marmelade na vsako testo, 2–3
žlice ruma, mleti cimet po okusu, suho sadje – rozine po želji
Makov nadev: vzamemo 400 g sveže mletega maka, preostale sestavine in
postopek so enaki kot pri orehovem nadevu.
Razvaljano
testo premažemo z nadevom, testo zvijemo, damo v pripravljen model in pustimo
vzhajati uro in pol. Potičke nato premažemo z jajčnim rumenjakom in pečemo
25–35 minut pri 190–200 stopinjah Celzija.
Nasvet: nadev naj stoji slabo
uro, da se drobtine dobro prepojijo!
Pehtranova potica
Sestavine: 600 g moke, ščep soli, 4 rumenjaki,
3 žlice sladkorja, 1–2 žlici ruma, 60 g masla, 35 g kvasa, 1 vanilin sladkor,
300–350 ml mlačnega mleka, naribana lupina bio limone
Priprava: iz omenjenih sestavin zamesimo fino,
gladko testo in ga pustimo vzhajati na toplem. V tem času si pripravimo nadev:
160
g masla 185 g drobtin, 220 ml kisle smetane, sneg 4 beljakov, 125 g sladkorja,
svež pehtran po želji
Vzhajano
testo lahko razdelimo na dva dela ali pa naredimo le eno veliko potico! Maslo
in sladkor dobro spenimo, dodamo drobtine in na koncu primešamo sneg beljakov.
S to maso premažemo razvaljano testo in po nadevu potresemo pehtran, testo
zvijemo, damo v pomaščen model in pustimo vzhajati eno uro. Premažemo z
rumenjakom in spečemo.
Testo/potico
lahko pripravimo tudi z orehovim nadevom:
400
g mletih orehov, 150 g sladkorja, 200 ml sladke smetane, 2 žlici ruma, 1 manjše
jabolko, po ½ žličke mletega cimeta in mlete črne kave. Vse sestavine dobro
zmešamo, maso namažemo na razvaljano testo in po nadevu naribamo jabolko, testo
zvijemo … Postopek je enak kot pri pehtranovem nadevu.
Božični kuglof
Sestavine: 100 g masla ali mehke margarine, 160
g sladkorja v prahu, 3 jajca, 150 g moke, 1 pecilni prašek, 50 g zmletih
orehov, 50 g zdrobljenih orehov, ščep soli in mletega cimeta, 100 ml mleka, 1
vanilin sladkor
Za kremo: 200 ml mleka, 100 g sladkorja, ½
vaniljevega pudinga, 120 g masla ali mehke margarine, 30 g mletih popraženih
orehov, 1 žlica ruma
Za
preliv: 130 g bele
čokolade, 50 g temne čokolade, 10 polovičk orehovih jedrc
Priprava: spenimo jajca, maslo/margarino in
sladkor v prahu. Praškaste sestavine med sabo pomešamo in dodamo jajčni masi.
Dodamo tudi mleko, dobro premešamo in maso damo v pomaščen model za kuglof. V
pečici, ogreti na 180 stopinj Celzija, nato maso pečemo 45 minut. Pečeno damo
iz modla in popolnoma ohladimo.
Iz pudinga,
sladkorja in mleka skuhamo gosto kremo in jo ohladimo. Dobro spenimo
maslo/margarino, dodamo pripravljene orehe in rum. Ohlajeni kuglof prerežemo na
tri plasti in vsako premažemo s to kremo. Plasti zložimo drugo vrh druge.
V vodni
kopeli raztopimo obe čokoladi. Kuglof oblijemo najprej z belo, nato pa še s
temno čokolado, da dobimo lepo marmorirano površino. Okrasimo s polovičkami
orehovih jedrc.
Mandljeve kroglice
Sestavine: 160 g mehkega masla, 290 g
sladkorja, 1 vanilin sladkor, 1 jajce, 1 rumenjak, 1 žlica naribane lupine eko
in bio limone, 340 g moke, ščep soli, 220 g marcipana, 80 g olupljenih mandljev,
3–4 žlice sladkorja v prahu
Priprava: maslo, sladkor in vanilin sladkor
dobro spenimo, dodamo jajce in rumenjak ter naribano limonino lupino, premešamo
in primešamo moko s soljo. Pečico segrejemo na 180 stopinj Celzija. Iz mase
oblikujemo kroglice, vanje vtisnemo vdolbinico in jih zložimo na papir za peko
v pekaču. Marcipan razdelimo na enake koščke, oblikujemo kroglice in jih
vtisnemo v vdolbino večjih kroglic. Na sredino vsake kroglice vtisnemo še
mandelj in kroglice pečemo 15 minut. Ohlajene posujemo s sladkorjem v prahu.
Božična orehova torta
Sestavine: 160 g masla, 70 g raztopljene temne
čokolade, 7 jajc, 160 g sladkorja, 1 vanilin sladkor, 60 g moke, 170 g mletih
orehov, ½ pecilnega praška, 2 žlici marelične marmelade
Priprava: maslo dobro spenimo, dodamo
raztopljeno čokolado, rumenjake, sladkor in vanilin sladkor ter vse skupaj
dobro spenimo, da dobimo gladko maso. Nato dodamo orehe, počasi primešamo moko
s pecilnim praškom in trdi sneg beljakov. Maso damo v model za torte, spečemo
in ohladimo. Ohlajeno torto prerežemo na pol in jo premažemo z marelično
marmelado, nato pa premažemo/oblijemo z naslednjo kremo:
– 80 g temne
čokolade, 110 ml sladke smetane, 30 g sladkorja, 1 jajce, 1 žlica kakava v
prahu, 20 ml pomarančnega likerja
Čokolado nad
vodno kopeljo raztopimo in ohladimo. Beljak stepemo v trdi sneg, rumenjak s
sladkorjem pa spenimo, dodamo kakav v prahu in liker. Sladko smetano stolčemo.
Jajčni masi dodamo stopljeno čokolado, tolčeno sladko smetano in na koncu še
sneg beljaka, premešamo in s to maso premažemo/oblijemo torto.
Ričkovo ali totrovo olje pridobivajo iz rastline, ki jo pri nas imenujemo riček. Riček ali toter je nezahtevna in vsestransko uporabna poljščina, ko so jo gojili že v stari kameni dobi. Pravimo mu tudi navaden riček (Camelina sativa). Njen predhodnik, divji riček, je veljal za plevel. Riček je kulturna rastlina, ki so jo gojili ob Severnem morju in Renu. Po Evropi se je razširil pogosto v mešanici z lanom; steblo in listi rička in lana so si podobni.
Riček je z nami že od nekdaj
Rastlina skorajda
ne potrebuje naravnega gnojenja, medtem ko umetnih gnojil sploh ne prenese.
Poleg tega je odporen proti suši in mrazu ter boleznim, zato je zelo primeren
za ekološko pridelavo. Je enoletnica, vendar je obdobje rasti kratko, zato ga
lahko pridelujemo dvakrat letno. Prijajo mu lapornata tla, je pa izredno
prilagodljiv, tako uspeva tudi na drugačnih tleh.
Semena so svojčas zamesili v kruh in druge jedi, v začetku industrijske revolucije pa so ričkovo olje, ki so ga s preprostim postopkom pridobili iz stisnjenih semen, množično uporabljali za industrijsko totrovo olje. Danes je seznam za njegovo uporabo še bistveno daljši. Poleg svoje prehranske in zdravilne vrednosti se izkaže kot dobra sestavina za biološke pesticide, ekološke barve in lake ter izdelavo kozmetike.
Ričkova semena so zakladnica zdravja
Semena so
majhna, podobna gorčičnim, tudi po okusu. Zaradi skromne velikosti jih pred
stiskanjem ni treba niti mleti.
Izkoristek pri hladno stisnjenem
olju je relativno slab; za 1 liter olja je potrebnih od 4 do 7 kilogramov
semen. Vendar pa se uporabnost semen ne konča pri stiskanju. Ostanek stiskanja
– pogačo, ki vsebuje vsaj 30 % beljakovin, lahko zmeljejo v ričkovo moko in jo
dodajo med krušno moko ali uporabijo v jedeh, z njo pa krmijo tudi živino.
Semena vsebujejo od 30 do 45 %
visoko hranilnih in zdravilnih olj, 30 % beljakovin in veliko vitamina E ter
drugih koristnih snovi.
Ričkovo ali totrovo olje je polno koristnih snovi
Med nenasičenimi maščobnimi
kislinami, ki jih seme vsebuje, je tudi pomembna omega-3. Esencialne maščobne
kisline izboljšujejo presnovo maščob, znižujejo koncentracijo holesterola in
maščobnih snovi v krvi. Z uživanjem teh kislin preprečujemo kopičenje holesterola iz krvi v stenah arterij
in srčna obolenja, pospešimo izgorevanje nasičenih maščob, krepimo imunski
sistem. Pomembne so tudi za tvorbo in vzdrževanje možganskih ovojnic, ugodno
vplivajo na delovanje žlez in vnos kalcija v celice, s čimer posredno
preprečujejo tudi osteoporozo.
Ričkovo olje uravnava želodčno kislino in celi rane na želodcu, blagodejno deluje pri zdravljenju zunanjih ran. Pred stotimi leti so ga s pridom uporabljali na soški fronti in z njim pomagali celiti rane in opekline.
Notranje zdravi še zlasti
vnetje sluznice, je pa tudi pogosta sestavina različnih krem, mil in losjonov,
saj se zelo lepo razmaže po koži, na njej in na laseh pa ustvari tanek zaščitni
sloj. Blaži predvsem težave z luskavico.
V pomoč se izkaže tudi ob
menstrualnih težavah, menopavzi, krepi imunski sistem in deluje protirakavo.
Hladno stiskano in sveže uporabljeno ričkovo ali totrovo olje
Ričkovo ali totrovo olje je rumene barve z rahlo zelenkastim odtenkom. Je bistro, z značilnim ričkovim vonjem in okusom, ki je rahlo pekoč, podoben hrenu.
Hranimo ga v temnem, hladnem in
suhem prostoru, po odprtju embalaže ga lahko še mesec dni hranimo v hladilniku.
Nizke temperature sicer lahko povzročijo usedline in temnenje olja, a se pri
sobni temperaturi povrneta prvotna barva in čistost.
Za doseganje optimalnih učinkov se priporoča uporaba svežega olja, brez uporabe toplote. Primeren je za solatne prelive, lahko pa ga dodamo v kuhane testenine, smutije ali že pripravljene juhe in enolončnice. Kot preventivno pomoč za ohranitev zdravja predvsem priporočajo uživanje na tešče.
Vsi imamo notranjega otroka. Kdaj ste zadnjič govorili ali
se povezali s svojim? Kako pogosto si vzamete čas, da se prilagodite in
prisluhnete svojim potrebam? Ali si redno ustvarjate prostor za igro in
uživanje v življenju? Ljudje nismo dvodimenzionalna bitja. Vsi smo večplastni;
v različnih odnosih, krajih in situacijah se obnašamo različno. Vaš notranji
otrok je bistveni del zapletene sestavljanke, ki sestavlja vašo identiteto. Ko
svojega notranjega otroka ignorirate ali zanikate, je on / ona obsojena, da se
izsuši v globokih temnih prostorih vašega nezavednega uma.
Soočenje s pozabljenim notranjim otrokom
Ko se soočimo s svojim notranjim otrokom, se lahko pojavi
ogromno bolečine. Vendar se pojavi tudi toliko veselja in sreče, ki jo je treba
doživeti. Eden najbolj vznemirljivih in čudežnih delov zdravljenja svojega notranjega
otroka je, da se pogosto pojavljajo skrite radosti, s katerimi smo že dolgo
izgubili stik. Mnogi naši odnosi se izboljšajo, naše zasvojenosti / navade se
zmanjšajo ali zbledijo, naša povezanost s samim seboj pa se poglablja. Ljubezen
do sebe in samosprejemanje sta končno mogoča.
Ne pozabite, da vse potrebuje čas. Delo na sebi terja čas in
energijo, čarobne palice pač ni. Z naslednjimi vajami lahko najdete osnovna
orodja, ki jih potrebujete za občutek varnost in zaščite.
»Držite za roko
otroka, ki živi v vaši duši. Za tega otroka ni nič nemogoče«. – Paulo Coelho
Kako se lahko povežete s svojim notranjim otrokom?
1. Razmislite o časovni premici svojega otroštva
Poskusite otroštvo razdeliti na naslednje stopnje: dojenček
(0-9 mesecev), otroček (9 mesecev do 3 leta), predšolski jaz (3-6 let) in
učenec (6 let do pubertete).
Potrudite se, da se za vsako obdobje spomnite, kako ste se
počutili, kakšno je bilo življenje in kako ste se počutili varno, podprto in
sprejeto. Upoštevajte da ni le dom tisti, ki vas je izoblikoval, temveč da ste
veliko časa preživeli tudi v vrtcu in šoli. Zapišite vse spomine ali telesne
občutke, ki ste jih imeli, čeprav se zdijo razdrobljeni. Spomnite se tona glasu,
izraze in besede, ki so jih v komunikaciji z vami uporabljali vaši starši ali vzgojitelji
in učitelji. Zapišite spomin, ne glede na to, kakšen je. Kot odrasla oseba je
pomembno počastiti, kaj je vaš notranji otrok verodostojno doživel, tudi, če se
vam kot odrasli osebi zdi to smešno ali nepomembno.
2. Napišite pismo svojemu notranjemu otroku
Predstavljajte si, da ste nežen pravljični lik; dobra in
ljubeča vila. Predstavljajte si, da želite posvojiti svojega notranjega otroka.
Medtem ko pišete pismo, povejte svojemu notranjemu otroku, kako zelo ga imate
radi in da želite preživeti čas z njim. Če ste med tem postopkom postali čustveni,
je vse v redu. Dovolite si jokati in bodite ponosni na svoj pogum, da ste
izrazili, kako ste se resnično počutili.
3. Napišite pismo, kot da bi pisal vaš notranji otrok
S svojo nedominantno roko (da bi zaobšli svojo logično stran
možganov) napišite sebi pismo z vidika notranjega otroka. Uporaba svoje nedominantne
roke vam bo pomagala bolj stopiti v stik z občutki notranjega otroka. Lahko si
odgovorite na prejšnje pismo. Ustvarjanje tega pogovora pogosto razkrije veliko
presenetljivih in zakopanih čustev ter novih informacij.
4. Delite svojo bolečino z zaupanja vredno osebo
Pomembno je, da bolečino, ki ste jo preživeli kot otrok,
nekdo potrdi in sliši. Pomembno je, da svoje občutke delite in jih izrazite,
saj je to bistvenega pomena dela na sebi. Svoje občutke lahko delite z nekom,
ki mu zaupate; lahko je to skrbni prijatelj, podporna skupina ali terapevt. Veliko
dela na sebi boste opravili sami, toda, da bi lahko doživeli celovito
ozdravljenje, je pomembno, da občutke tudi delite. Ljudje smo družabna bitja,
ki ob sebi potrebujejo druge ljudi. Vaša bolečina mora biti ljubeče sprejeta. Deljenje
svojih občutkov terja ogromno poguma in notranje moči. Ne delite svojih
občutkov z družinskimi člani ali drugimi osebami, ki niso dovolj zreli in ki
vas morda ne bi niti razumeli. Družinski člani, ki sami niso pozdravili svojega
notranjega otroka, vam niso sposobni pomagati in vas razumeti. Deležni ste
lahko obsojanja in jeze.
5. Ljubeče in podporne afirmacije
Ljubeče afirmacije so dober način, da potrdite svojo
vrednost in podprete svojo pot pri občutku varnosti. Ko se afirmacije neprestano
ponavljajo, možgane preusmerijo in potonejo v nezavedne plasti programiranja.
Ponavljanje takšnih sporočil lahko povzroči globoke spremembe in ozdravitev.
Tu je nekaj ljubečih in podpornih afirmacij, ki si jih lahko
ponavljate kadarkoli v dnevu in med meditacijo. Namenite jih samemu sebi.
Tu bom ostal in te podpiral.
Tu sem, da ti stojim ob strani.
Ljubim te prav takšnega, kot si.
Tako sem vesel, da si tukaj.
Rad bi skrbel zate.
Rad bi preživel čas s tabo.
Želim slišati tvoje misli in občutke.
V redu je, da se počutiš žalostnega in
prestrašenega.
V redu je biti sam.
Dovoljeno ti je reči ne.
Zame si tako poseben.
Svetu lahko ponudiš veliko.
Verjamem vate.
Zaščitil te bom pred škodo.
Te trditve lahko izrečete tolikokrat, kolikor jih
potrebujete, kadarkoli je to potrebno čez dan. Lahko si predstavljate celo
poseben glas, ko boste izgovarjali te trditve, na primer glas modrega starca
ali ljubeče matere.
6. Opravite vizualizacijo / meditacijo
Tej vaji boste morali posvetiti približno pol ure ali več.
Poiščite miren in udoben prostor ter sedite ali lezite. Predstavljajte si, da
se srečate s svojim notranjim otrokom. Greste na igrišče in vidite, kako se vaš
notranji otrok igra v peskovniku. Katere starosti je? Stopite do svojega
notranjega otroka in se usedete. Predstavite se in ga opazujete. Kaj čuti do
vas? Radovednost? Zaskrbljenost? Sramežljivost? Nejevernost? Vznemirjenje?
Spoštujte svojega notranjega otroka in njegove / njene meje. Če vas želi objeti
ali stisniti z roko, naj se to zgodi. Če ne, je v redu. Vaš notranji otrok morda
potrebuje nekaj časa, da vas sprejme. Nato ga vprašajte, kaj potrebuje. Če vam
notranji otrok pove, kaj potrebuje, jim zagotovite varen prostor. Povejte mu,
da ga imate radi. Da bo vse v redu. Ko začutite, da je vaše poslanstvo
povezovanja z notranjim otrokom končano, si lahko predstavljate, kako se
vračate v svoj dom. Osredotočite se na dihanje, iztegnite roki in nogi in
odprite oči.
Vzemite si nekaj minut in zapišite svoje misli. Pisanje dnevnika
je čudovito orodje za samorefleksijo, poglabljanje samorazumevanja in služi
tudi kot način za dokumentiranje vašega napredka.
7. Bodite svoj zaščitnik in negovalec
Pomembno je, da kot odrasla oseba prevzamete odgovornost za
svoje čustveno počutje. Pomembno je, da se počutite varno. Če se ne, čutite
naslednje občutke.
Nenehna tesnoba v bližini drugih oseb;
nagnjenost k pretirani skrbi;
nezmožnost zaupanja drugim;
nezmožnost zaupanja vase in v svoje sposobnosti;
strah pred tem, da bi naloge opravili sami;
stroga samokritika;
strah pred preizkušanjem novih stvari ali odhodom
na nove kraje;
pričakovanje najhujpega v vsaki situaciji.
Če se nenehno počutite »na robu«, najprej poiščite in
najdite varnost pri samemu sebi. Nenehna samokritika, ignoriranje svojih
potreb, pomanjkanje osebnih meja, vedno postavljanje drugih pred sebe in
spreminjanje sebe, da bi vas drugi sprejeli; vse to vpliva na to, da se ne
počutite varne. Naši starši ali skrbniki morda niso izpolnili vseh naših potreb
(ali katerekoli od naših potreb) v zgodnjem otroštvu, a dobra novica je, da si
te potrebe lahko v odrasi dobi izpolnimo sami.
Čeprav smo morda kot otrok utrpeli nesrečo, nikoli ni
prepozno, da ponovno oživimo svoje otroštvo in se povežemo z otroško platjo
sebe. Ko prevzamemo odgovornost za svojo srečo v življenju, imamo moč, da se
počutimo varne, se zdravimo in ustvarjamo večjo celovitost. Tega darila nam
nikoli ne morejo odvzeti.
Naj vam članek pomaga podpreti proces celjenja vašega dragocenega notranjega otroka, naj vam pomaga, da se počutite varne. Članek ni namenjen nadomestitvi terapije. Če ste že doživeli spolno zlorabo kot otrok, hudo čustveno zlorabo ali imate duševno bolezen, je iskanje strokovne pomoči nujno.
Preden se odpravite v kopalnico, da si umijete lase, se je smiselno odpraviti še v kuhinjo. Tam se oskrbite z jabolčnim kisom, ki je idealen za naravno nego različnih tipov las. V njem namreč najdemo številne pomembne snovi, ki poskrbijo za lepše in bolj zdrave lase. Poleg tega pa je lahko jabolčni kis odlična izbira tudi za naravno odpravljanje težav, povezanih z lasmi.
Pazljivo pri izbiri
šamponov – naravna nega pogosto boljša izbira
Ob poplavi oglasnih sporočil za nego las, ki obljubljajo čudežne rezultate, smo potrošniki pogosto zmedeni. Glede uporabe različnih šamponov, ki se znajdejo na policah trgovin, smo zato povprašali doc. dr. Nino Kočevar Glavač s Fakultete za farmacijo, ki opozarja na določene nevarnosti, na katere moramo biti pozorni: »Prepogosta uporaba šamponov lahko vodi do izrazitega poslabšanja strukture in s tem videza las.
Glavne sestavine šamponov so namreč t. i. anionske površinsko aktivne snovi, ki imajo zaradi svoje kemijske narave veliko moč čiščenja (torej odstranjevanja maščob in umazanije). A hkrati je to tudi razlog, da v kombinaciji z neustrezno formulacijo kozmetičnega izdelka kot takega – s tega vidika je najbolj pomemben pH – poškodujejo lase. Za razlago: pH lasišča se giblje okrog 5,5, pH lasu pa je manjši, okrog 3,7. Z nanosom kozmetičnega izdelka, ki ima večji pH, na površini lasu vzpostavimo negativen naboj, zaradi česar prihaja do povečanega trenja in trganja las. Poleg tega ima las v alkalnem okolju večjo kapaciteto za vezavo vode, kar se odrazi v poškodbah lasne povrhnjice in ponovno v lomljenju las.
V znanstveni literaturi na primer najdemo kar nekaj raziskav, v katerih izpostavljajo problematiko neustreznega (prevelikega) pH šamponov, ki ga ima več kot polovica šamponov na policah trgovin. Žal izdelki, ki so označeni s certifikati za naravno kozmetiko, pri tem pogosto niso izjema. Posebej bi želela opozoriti na naraščajoči trend uporabe trdil mil. Kljub njihovemu slovesu ’naravnosti’ so izjemno slaba izbira za umivanje občutljive kože, zlasti pa za umivanje las. Mila sodijo med anionske površinsko aktivne snovi, ki ob stiku z vodo na laseh (in koži) naredijo močno bazično plast. Lasje po taki ’negi’, zlasti če traja že dlje časa, so navadno že na videz brez sijaja, suhi in ’scefrani’.«
Najpomembnejši
pozitivni učinki jabolčnega kisa na naše lase
doc. dr. Nina Kočevar Glavač
Mnogi šamponi in drugi kozmetični izdelki za nego lahko torej porušijo naravno pH-ravnovesje las in lasišča. Uporaba jabolčnega kisa tako pripomore k ponovni vzpostavitvi tega ravnovesja. Oziroma kot pove doc. dr. Nina Kočevar Glavač: »Jabolčni kis ima v splošnem kar širok interval pH, od 2 do 5 (odvisno od jabolk in postopka izdelave kisa). S fiziološkega vidika je zato glede na njegov pH torej dobra izbira za uporabo po šamponiranju, zlasti če imamo nesrečo in kupujemo šampon z bistveno prevelikim pH. V takem primeru bo najbolj ugodno deloval pri sicer suhih, tankih in lomljivih laseh.« Kaj pa so drugi blagodejni učinki, ki si jih lahko obetate, če v nego las vključite jabolčni kis?
Jabolčni kis za
uničevanje bakterij in glivic
Med
pozitivnimi lastnostmi jabolčnega kisa izstopajo protibakterijski in
protiglivični učinki. Prav prekomerno razmnoževanje mikrobov na lasišču pa
velja za enega pogostih vzrokov za prhljaj, včasih pa celo za pospešeno
izpadanje las.
Odstranjevanje
nakopičenih nečistoč
Pogosto
z umivanjem las ne odstranimo vseh nečistoč. Še večja težava so lahko različni izdelki
za lase, ki se kopičijo na lasišču in tako povzročajo težave. Preprosta metoda
za odstranjevanje teh nakopičenih snovi je prav spiranje las z jabolčnim kisom.
Za optimalne rezultate naj kis na laseh ostane vsaj 4 minute. Kis mora najprej
razgraditi nečistoče in ostanke kozmetičnih izdelkov, da jih lahko potem z
lahkoto sperete.
Čudovito poudarjeni
kodri in več volumna
Želite,
da bi imeli kodri malce več oblike? Izvrstna rešitev je jabolčni kis, ki bo
poudaril vaše kodre. Medtem ko mnogi šamponi in balzami lase obtežijo, pri
jabolčnem kisu to ne bo težava. Tako jabolčni kis ne poskrbi le za poudarjanje
kodrov, ampak tudi za več volumna.
Jabolčni kis poskrbi,
da laže razčešete lase
Pri
malce daljših laseh so pogosta težava tudi vozli, ki jih je težko razčesati. Če
boste namesto klasičnega balzama uporabljali jabolčni kis, se lahko izognete
tovrstnim problemom. Naravna kislost jabolčnega kisa poskrbi za zmehčanje
vozlov, zaradi česar boste lase razčesali z lahkoto – lasje pa se bodo
posledično tudi manj lomili. Poleg tega pa kis ublaži tudi težave z
naelektrenostjo las.
Očarljivo sijoči lasje
Mnogokrat
lahko vidimo lase, ki so brez pravega leska in življenja. A tudi če las ne
barvate, lahko dosežete čudovit sijaj. Kot ste verjetno že ugotovili, je to
mogoče prav z uporabo jabolčnega kisa. Obenem pa jabolčni kis pomaga tudi, da
vaši lasje laže zadržijo vlago, kar seveda prav tako pomembno pripomore k
njihovemu lepemu videzu in sijaju.
Preprečevanje izpadanja
in spodbujanje rasti las
Z jabolčnim kisom je mogoče
tudi pospešiti prekrvavitev lasišča oziroma lasnih mešičkov, zato je tudi
odlična izbira, če imate težave s prekomernim izpadanjem las. Ne le da bo
jabolčni kis zaustavil izpadanje, ampak bo poskrbel tudi, da bodo vaši lasje
rastli mnogo hitreje.
Kakšen jabolčni kis je
najbolje uporabiti?
Ko
izbirate jabolčni kis, se ne smete zadovoljiti s prvo možnostjo, na katero
naletite. Kakovostnejši jabolčni kis pomeni tudi hitrejše in izrazitejše
pozitivne učinke. Izbira jabolčnega kisa naj ne bo podrejena temu, kateri je
videti lepši: malce motne vrste jabolčnega kisa so namreč bogatejše s
hranilnimi snovmi kot povsem bister kis, ki je bil najverjetneje pasteriziran,
s čimer izgubi precej zdravilnih lastnosti. Prednost dajte ekološko
pridelanemu, presnemu in nefiltriranemu jabolčnemu kisu, pri katerem so na dnu
embalaže opazne usedline.
Osnovna navodila za
spiranje las z jabolčnim kisom
Za
spiranje las je najbolje uporabiti kis v razredčeni obliki. Za pol litra hladne
vode uporabite približno 2–4 žlice jabolčnega kisa. Po želji dodajte še
kapljico ali dve eteričnega olja po izbiri. Ko lase umijete s svojim običajnim
šamponom, jih dobro sperite. Nate nagnite glavo nazaj in po laseh prelijte še
mešanico vode in jabolčnega kisa. Pozorni bodite, da zajamete tudi lasišče.
Jabolčni
kis pustite na laseh nekaj minut. Priporočljivo je, da si v tem času zmasirate
lasišče, kar bo pripomoglo k boljši razporeditvi jabolčnega kisa, obenem pa bo
poskrbelo za še boljšo prekrvavitev lasišča in s tem za še hitrejšo rast las.
Na koncu sperite lase s hladno vodo. Uporaba balzama ni potrebna. Postopek
lahko ponovite približno dvakrat tedensko. Seveda je odveč tudi skrb, da bi se
vaši lasje navzeli vonja po kisu. Ko bodo lasje suhi, bo izginila vsakršna sled
za tem vonjem.
Možno tudi dodajanje
različnih zelišč
Z
upoštevanjem specifik posameznih tipov las je možno tudi dodajanje določenih
zelišč jabolčnemu kisu za še boljše učinke. Če imate čas, steklen kozarec
najprej napolnite z zelišči, ki jih prelijte z jabolčnim kisom. Kozarec
postavite na temno, hladno mesto za dva tedna. Nato mešanico precedite in jo
nalijte v čisto stekleničko, kjer jo lahko hranite vse do enega leta. Ko boste
želeli mešanico uporabiti za spiranje las, vzemite 4–8 žlic na pol litra vode.
Namesto zelišč pa lahko jabolčnemu kisu seveda dodate tudi izbrana eterična
olja. Katera zelišča/eterična olja je torej najbolje izbrati?
Rožmarin in peteršilj: poudarjanje temne barve las, okrepitev las
Vsak ima v sebi svojega notranjega otroka. To je tisti del nas,
ki je v nas zasidral spomine iz otroštva in ki nas je v veliki meri izoblikoval
ali vplival na določene ravni vaše osebnosti. Tega dela sebe se lahko zavedamo
ali pa ne, dejstvo pa je, da če je ta del nas – torej naš notranji otrok
ranjen, težje funkcioniramo kot odrasla oseba.
Ste se kot otrok počutili varno?
Vsak otrok ima pravico, da se počuti varno in zaščiteno.
Naloga staršev oz. skrbnikov otroka je, da otroka zaščitijo in mu nudijo varno okolje.
Toda vsi starši te odgovornosti ne sprejemajo, nekateri se te odgovornosti niti
ne zavedajo ali pa te odgovornosti preprosto ne znajo izpolniti. Varno okolje
ne pomeni le, da je otrok fizično zaščiten; da je dovolj oblečen in nahranjen.
Varno okolje pomeni varnost tudi v duševnem smislu in na čustveni ravni. Kaj se
zgodi, če se v obdobju otrošva nismo počutili varne? Kaj se zgodi, ko je ta
občutek ogroženosti stalen in dolgotrajen? Odgovor je, da se v naši duševnosti pojavi
ogromna rana. To bolečo rano kot odrasli pogosto nezavedno potlačimo, vendar so
njeni vplivi globoki in daljnosežni.
Če vas zanima povezava s svojim notranjim otrokom, razmislite
o svojem otroštvu, časovnici svojih zgodnjih let in o tem, kako ste se počutili
kot otrok. Ste se počutili varne? Ste v svoji družini občutili pripadnost? Vam
je bilo dovoljeno biti to, kar ste? Kakšen je vaš trenutni odnos z notranjim
otrokom? Se ga zavedate? Vsa ta vprašanja so izredno pomembna, če si jih še
niste zastavili.
Raziskovanje svojega notranjega otroka je ena izmed najpomembnejših
in najglobljih načinov dela na sebi in osebni rasti. Veliko našega vedenja in
vzorcev v sedanjosti lahko rešimo z raziskovanjem in komunikacijo z notranjim
otrokom.
Kdo ali kaj je notranji otrok?
Notranji otrok je tisti del vaše psihe, ki še vedno ohranja
svojo nedolžnost, ustvarjalnost, strahospoštovanje in čudeže do življenja.
Čisto dobesedno, vaš notranji otrok je otrok, ki živi znotraj vas – in je del
vaše osebnosti. Pomembno je, da ostanemo povezani s tem občutljivim delom sebe.
Ko smo povezani s svojim notranjim otrokom, se počutimo navdušeni, poživljeni
in navdihnjeni od življenja. Ko nismo povezani, se počutimo izgubljeni, nesrečni
in prazni.
Kaj pomeni varnost; občutek varnosti?
Varnost ni samo fizična, ampak je tudi čustvena, psihološka
in duhovna. Ko se v družinskem okolju počutimo resnično varne, spoštujemo svoje
fizične in čustvene meje, sprejmemo pristno lastnost in čutimo bližino in
ljubezen s strani družinskih članov (predvsem staršev). Prav tako moramo dobiti
dovoljenje za rast in spreminjanje ter izpolnjevanje vseh naših osnovnih
fizičnih potreb (hrana, voda, varen dom).
V resnici družine niso popolne. Življenje ni popolno.
V času odraščanja smo večkrat občutili, da se ne počutimo
varne. Pogosto tega starši niso želeli namerno. Pomembno si je zapomniti, da so
naši starši naredili vse, kar so lahko, s stopnjo informiranosti, izobraženosti
in čustvene / duševne zrelosti ki so jo premogli, da bi se vi počutili varne,
vendar jim morda ni venomer uspelo. Ne krivite jih. Krivda in zamera služijo le
še za stopnjevanje bolečine, ki jo ima vaš notranji otrok. Zato bodite pozorni
in spoznajte svoje meje, ko spoznavate ta del sebe.
Tu je nekaj najpogostejših vzrokov, zaradi katerih se nekdo
kot otrok ni počutili varno. S katerimi se lahko poistovetite?
Učili so vas, da ni v redu imeti svojega mnenja.
Kaznovali so vas, ko ste poskušali povedati
svoje mnenje ali drugače ravnati.
Odvračali so vas od igre ali zabave.
Niste smeli biti spontani.
Niste smeli pokazati močnih čustev, kot sta jeza
ali veselje.
Starši ali družinski člani so se vas sramovali.
Redno so vas kritizirali / zlorabljali.
Bili ste fizično kaznovani, pretepani.
Prepričali so vas, da ste odgovorni za svoje
starše in njihovo raven sreče.
Niste bili deležni fizičnih nežnosti, npr.
objemov in poljubov.
Vrste zanemarjanja v otroštvu
Nadalje razčlenimo načine, kako ste se kot otrok počutili
nevarno in neljubljeno (če ste imeli nefunkcionalno vzgojo).
1. Čustveno zanemarjanje
Vaši starši / skrbniki niso pokazali zanimanja za vaše
čustvene potrebe po ljubezni, podpori in / ali zaščiti, zato ste razvili nizko
samopodobo in nizko raven samospoštovanja. Začeli ste ignorirati svoje čustvene
potrebe. Naučili ste se skrivati, se izogibati svojih čustve ali jih zatirati,
saj so bila le-ta povezana z občutki zapostavljanja iz vašega otroštva. Razvili
ste psihološke ali fizične bolezni, povezane z vašo nezmožnostjo poslušanja,
sprejemanja in spoprijemanja s svojimi čustvi.
2. Psihološko zanemarjanje
To vrsto zanemarjanja so v otroštvu manifestirali vaši
starši / skrbniki, ki osebe, ki vas poslušali in vas niso sprejeli ter
spodbujali, da bi bili, kdor ste. Ko ste odrasli, ste verjetno razvili nizko
raven samopodobe, zaradi oblik zlorabe, kot so posmehovanje, odpuščanje,
previsoka pričakovanja, ko so vas prezrli, zavrnili ali nenehno kaznovali.
Razvili ste globoko problematiko jeze tako iz nerazrešenih otroških travm kot
zaradi nezmožnosti ljubiti samega sebe. Zasnovali ste zasvojenosti in nevrozo,
da bi v svojem življenju ustvarili napačen občutek udobja in varnosti. Razvili
ste psihološke in / ali telesne bolezni. Imate težave pri ohranjanju zdravih in
spoštljivih odnosov.
3. Fizično zanemarjanje
Na osnovni in temeljni ravni sta fizična varnost in prehrana
bistvena elementa ljubečega odnosa. To lahko vidimo v naravi, ko starši
negujejo svoje potomce s hrano, domom in zaščito. Ko pa tega primanjkuje, se
lahko razvije nizka samozavest, motnje prehranjevanja (anoreksija, debelost),
vzdrževanje nezdrave prehrane, samopoškodovanje. Pojavi se lahko obsesivno
kompulzivna motnja, tvegano in drzno obnašanje ter zasvojenost z drogami,
alkoholom, nasiljem, hrano itd.
Koristno je vedeti, da številni problemi izvirajo iz našega
otroštva, vendar nas obsojanje ne bo pripeljalo nikamor. Ljudje so žrtve žrtev,
kar pomeni, da je bil razlog, da so se naši starši / skrbniki obnašali tako,
kot so se, najverjetneje zaradi neprimerne vzgoje, njihovi starši pa so imeli
iste travme – in tako se začaran krog vrti.
21 znakov, da imate ranjenega notranjega otroka
Bodite pozorni na spodnje znake. Pomagali vam bodo prepoznati
splošno stopnjo ranjenosti vašega notranjega otroka. Bolj kot se boste v
spodnjih točkah prepoznali, bolj morate resno razmisliti o delu na sebi in
zdravljenju in negovanju svojega notranjega otroka.
V najglobljem delu sebe čutim, da je z mano nekaj narobe.
Ob novih dogodkih oz. aktivnostih čutim tesnobo.
Sem prizanesljiv in predober do ljudi in ponavadi nimam močne identitete.
Sem upornik. Počutim se bolj živo, ko sem v konfliktu z drugimi.
Čutim krivdo, ko se zavzemam zase.
Sem tekmovalen, vedno želim doseči kar največ.
Sebe štejem za strašnega grešnika in se bojim iti v pekel.
Nenehno se samokritiziram.
Sem perfekcionističen.
Imam težave z začetkom ali zaključkom stvari.
Sram me je, da izražam močna čustva, kot sta žalost ali jeza.
Redko se jezim, ko pa to naredim, postanem besen.
Spolne odnose imam tudi takrat, ko jih v resnici ne želim.
Nikomu ne zaupam, niti sebi.
Sem odvisnik ali sem bil od nečesa zasvojen.
Na vsak način se želim izogniti konfiktom.
Bojim se ljudi in se jih izogibam.
Za druge se počutim bolj odgovorno kot zase.
S starši si nisem bil blizu.
Moj najgloblji strah je, da bi me kdo zapustil in naredil bom vse, da razmerje obstane.
Bojim se reči ne.
Če ste na deset ali več teh izjav odgovorili pritrdilno, mora biti delo na sebi oz. z vašim notranjim otrokom na vrhu seznama prednostnih nalog. Če ste na pet ali več teh izjav odgovorili pritrdilno, morate resno razmisliti o ponovni vzpostavitvi povezave s svojim notranjim otrokom.
Vsi imamo kdaj dneve, ko nismo najbolje razpoloženi – iz
znanih ali neznanih razlogov ste pod stresom, zaskrbljeni, razdraženi in / ali
utrujeni. In ne glede na to, kako zelo se trudite, se zdi, da uroka slabe volje
ni mogoče prelomiti. Raziskave kažejo, da pomanjkanje kisika v možganih lahko
negativno vpliva na človekovo razpoloženje. K sreči lahko pri tem pomaga joga.
Raztezanje namreč sprošča endorfine in tako poveča pretok krvi in jo nahrani s kisikom. Joga je najstarejši nauk o ravnovesju telesa, uma in duha. Je učinkovit način sproščanja, ki dobro vpliva tako na dušo, kot na telo. Preko jogijskih položajev začutimo svoje telo, hkrati dobimo nad njim nadzor in se sprostimo. Z izvajanjem joge si vzamemo čas zase in izboljšamo osredotočenost. Smo čuječni, pretočni in pravilno dihamo. Z jogo si lahko pomagamo ob mnogih situacijah, ko se ne počutimo dobro. Če si boste čez dan vzeli čas za jogo, boste izboljšali prekrvavitev in posledično tudi razpoloženje.
Riba (Matsyasana)
Ribja poza odpira prsni koš in grlo, kar omogoča, da s
kisikom bogata kri teče v zadnji del grla in v možgane. Ribja poza vam lahko
pomaga obvladovati raven tesnobe in zmanjša bolečine in težave, ki so razlog za
vaše slabo razpoloženje. Položaj ribe tik pred spanjem je odličen način za
počitek in pripravo na naslednji dan.
Položaj otroka (Balasana)
Položaj otroka je z razlogom najbolj pogosta in poznana
jogijska vaja: je umirjena in odlična za možgane. Položajustvarja kupolasto
obliko, ki razteza hrbet, boke in stegna. Razteg pomaga sprostiti endorfine in
umiriti um.
Stoja (Sirsasana)
Položaji, kot so stoja (Sirsasana), strešica (Adho Mukha
Svanasana) ravnotežni položaj z dvignjeno iztegnjeno nogo (Padangusthasana)
pomagajo pri uravnavanju krvnega tlaka. Visok krvni tlak povzroča motnje razpoloženja,
kot sta tesnoba in depresija. Te položaji so terapevtski tudi za obvladovanje
simptomov, povezanih s hormonskimi izzivi.
Ladja (Naukasana)
Položaj ladje je odličen način za izgradnjo močnejšega jedra
in krepitev vseh okončin. V tem položaju se dogaja marsikaj – pomislite na
dejanski čoln, ki se bori proti viharju. V mislih se borite z negativnimi
mislimi. Ostanite močni in se osredotočite na dih. Mirna morja so pred nami; samo
verjeti morate v to.
Drevo (Vriksasana)
Položaji, pri katerih iščemo ravnotežje, zahtevajo
koncentracijo in odvzamejo pozornost pred težavami uma. Osredotočenost na dih
vam pomaga, da ostanete v trenutku in hkrati ohranite ravnotežje, tako
dobesedno kot v prenesenem pomenu.
Če imamo slab dan in je naše razpoloženje slabo, se moramo soočiti s svojimi občutki in s čustvi. Nujno je, da predelamo negativna čustva. Ko se sami s seboj pogovorimo, pa je pomembno, da ponovno dvignemo naš nivo pozitivne energije. Energijo si lahko hitro dvignemo tudi tako, da se z mislimi vrnemo v srečne spomine in občutke ob teh lepih trenutkih. Spomnite se svojih dosežkov, dobrih novic in lepih dogodkov. Ozavestite, kako ste se takrat počutili in telo vam bo sledilo – tako boste izboljšali razpoloženje.
