Genski inženiring je trenutno zagotovo ena najbolj vročih debat v medicini oziroma nasploh v znanosti. Tako so se tudi v širši javnosti pojavila ugibanja, ali bodo imeli morda bodoči starši kmalu priložnost, da se odločijo, kakšnega otroka želijo. Tako nekateri že govorijo o t. i. otrocih po meri oziroma dizajnerskih otrocih, ki bi ustrezali željam staršev glede inteligentnosti, višine in drugih lastnosti.

Ta ideja seveda sproža številne etične pomisleke. A če za hip pustimo te pomisleke ob strani – so ugibanja o možnostih otrok po meri nekaj, kar bolj sodi v znanstveno fantastiko, ali je zares verjetno, da bodo imeli starši v prihodnje vsaj teoretično možnost za tovrstne prilagoditve? Izraelski znanstveniki so se lotili iskanja odgovora na to vprašanje, svoje ugotovitve pa so pred kratkim objavili v reviji Cell …

Bi se lahko uporabljali enaki testi kot pri postopku umetne oploditve?

Do »otrok po meri« bi bilo mogoče teoretično priti po dveh poteh. Ena izmed njiju je genetski inženiring, druga pa načrtna selekcija zarodkov na podlagi njihovega DNK. Izraelski znanstveniki so se pri svoji raziskavi osredotočili predvsem na možnosti, ki jih ponuja načrtna selekcija. V medicini se sicer že uporablja t. i. predimplantacijska genetska diagnostika, ki je del IVF-postopka oziroma zunajtelesne oploditve. Omenjena diagnostika je namenjena odkrivanju genetskih mutacij pri zarodkih, ki bi lahko vodile do določenih bolezni, na podlagi česar se nato izbere zarodek, najprimernejši za prenos v maternico. Prav ta postopek pa bi se lahko hipotetično uporabljal tudi pri izbiranju želenih lastnosti otroka, kot sta višina in inteligentnost. Da bi ugotovili, kako realistične so možnosti, da bi to zares delovalo, so si izraelski raziskovalci pomagali s predhodno zbranimi genetskimi podatki, računalniškimi modeli in s študijami primerov.

Predvidevanja otrokovih lastnosti na podlagi zarodka zelo nezanesljiva

Zaključek, do katerega so prišli izraelski znanstveniki, je, da so možnosti za to, da bi se lahko predimplantacijska genetska diagnostika uporabljala tudi kot pot do »otrok po meri«, zelo omejene. V najboljšem primeru naj bi načrtna selekcija zarodkov na podlagi kriterija višine v povprečju pomenila za 3 centimetre višje otroke. Prav tako pa tovrstna diagnostika ne bi mogla bistveno pomagati staršem, ki bi želeli še posebej inteligentne otroke. Znanstveniki ocenjujejo, da bi bilo mogoče v tem primeru v povprečju računati na zvišanje IQ-ja za največ 3 točke. V praksi bi bile lahko te številke še nižje, obenem pa zgolj s predvidevanji na podlagi genetske diagnostike zarodkov ne bi bilo mogoče zagotoviti, da bi starši na koncu zares dobili otroka z lastnostmi, kot so si jih zamislili.

Tudi okolje ima pomemben, mnogokrat pa celo večji vpliv kot genetika

Upoštevati je treba, da iz DNK-ja dveh ljudi niso mogoči tako raznoliki zarodki, da bi bila lahko potencialno možna resnejša selekcija. Končni sklep znanstvenikov je bil, da se zarodki med sabo ne razlikujejo tako močno, da bi bilo mogoče na podlagi njihove primerjave priti do natančnih ugotovitev, kako visok ali inteligenten bo nekdo, kar močno omejujejo možnosti za »dizajnerske otrok«. Navsezadnje sta višina in inteligentnost odvisni od ogromnega števila genov, a ne le to, na otrokove fizične, še bolj pa na psihične lastnosti močno vpliva tudi okolje – od prehrane, ki jo imajo otroci na voljo, pa do same vzgoje v najširšem smislu. A tudi če ne bi obstajale biološke omejitve, zaradi katerih so takšni poskusi selekcije zarodkov nesmiselni, mnogi menijo, da večina staršev vendarle ne bi želela iti tako daleč in svojega bodočega otroka popolnoma prikrojiti svojim preferencam.

Ste na območju svojega žrela opazili drobne bulice oziroma zadebelitve? Bi vas moralo zaradi tega skrbeti? V nadaljevanju naštevamo nekaj najpogostejših razlogov za ta pojav. Obenem pa bomo na kratko predstavili običajni potek zdravljenja in možnosti za naravno ublažitev tovrstnih težav …

Običajno je kriva akutna virusna ali bakterijska okužba

V večini primerov so bulice na področju žrela povezane s t. i. faringitisom. Gre za strokovni izraz za vnetje žrela oziroma, natančneje, za vnetje zadnje stene žrela. Zaradi tega imate občutek, da je vaše žrelo zadebeljeno in razdraženo, pojav pa pogosto spremljajo tudi bolečine. Sam faringitis je sicer lahko povezan z različnimi vzroki, vendar pa je najpogosteje vzrok bakterijska ali virusna okužba. A zakaj natančno se ob tovrstnih okužbah oblikujejo bulice? Da bi lahko razumeli ta pojav, moramo vedeti, da se limfna tkiva in vozli takrat, ko se naš organizem bojuje z okužbo oziroma s tujki, napolnijo s tekočino in zatečejo. Zatečene limfne žleze pa lahko nato povzročijo otekanje določenih celic, kar se na površini žrela kaže v obliki bulic.

Faringitis naj bi bil sicer pogosteje povezan z virusnimi kot z bakterijskimi okužbami. Večinoma gre za viruse prehlada ali gripe, včasih pa so lahko bulice na žrelu tudi posledica z okužbe virusi, ki povzročajo norice oz. vodene koze, herpes ali mononukleozo. Virusna in bakterijska obolenja, ki povzročajo okužbo grla, so sicer še posebej pogosta pri otrocih in najstnikih. Tako je mogoče pri teh skupinah tudi pogosteje opaziti pojav bulic na področju žrela.

Bulice na žrelu so v nekaterih primerih kronična težava

Čeprav v večini primerov bulice izginejo, ko prebolimo okužbo, pa so lahko včasih bulice prisotne tudi precej dlje. Takrat je mogoče govoriti o kroničnem faringitisu, za katerega običajno ni kriva okužba, ampak je vzrok zanj večinoma tujek, ki neprekinjeno draži grlo. Mnogokrat je tako za kronični faringitis krivo čezmerno zatekanje kisline v požiralnik, vzrok pa je lahko tudi alergija. Če bulice dlje časa ne izginejo, se sicer mnogi ustrašijo, da bi lahko šlo za raka, a na srečo večinoma tovrstne bulice niso simptom rakavih obolenj. Vsekakor pa je smiselno, da se čim prej posvetujete z zdravnikom in da tako ugotovite, kaj je krivo za to, da bulice na območju žrela vztrajajo tako dolgo.

Kakšen je običajen potek zdravljenja?

Kadar je kriva bakterijska okužba, vam lahko zdravnik predpiše antibiotike. A ker so, kot omenjeno, za bulice na žrelu večinoma krive virusne okužbe, to pomeni, da mnogokrat ni predvideno posebno zdravljenje. Lahko pa seveda blažimo neprijetne simptome, pri čemer si lahko uspešno pomagate z naravnimi ukrepi brez nezaželenih stranskih učinkov.

Naravna pomoč za hitrejšo odpravo bulic na žrelu

Kot pomoč pri otekanju žrela in s tem tudi pri zmanjšanju bulic so lahko zelo uporabni določeni naravni pripravki in metode. Izredno priporočljivo je redno grgranje tople vode, ki ste ji dodali malce soli (za 2,5 decilitra vode uporabite približno pol žličke soli, po želji pa lahko primešate še malo sode bikarbone). Pomagajo lahko tudi zeliščni bomboni, na primer žajbljevi ali ingverjevi, ki jih lahko izdelate kar sami, prav tako pa je za hitrejše premagovanje okužb priporočljivo uživanje svežega česna.

Zelo koristno je tudi uporaba vlažilnika zraka, še posebej ponoči, saj to pomaga pri preprečevanju pretiranega izsuševanja žrela. Poleg tega si lahko pomagate tudi s pripravki iz rdečega bresta oziroma iz lubja te rastline. Lubje rdečega bresta je namreč znano po tem, da pomirja sluznico. Na površini žrela ustvari tanek zaščitni sloj, ki pomaga blažiti vnetje, posledično pa bodo tudi bulice izginile hitreje, kot bi sicer. Podobno pa učinkujejo tudi pripravki na osnovi slezove korenine.

Preberite tudi: Angina: vnetje grla, s katerim se ne smemo igrati

Že dolgo je znano, da ima lahko pretiravanje s soljo negativen vpliv na naš srčno-žilni sistem. Pri ljudeh, ki zaužijejo preveč soli, obstaja tako med drugim povečana nevarnost za hipertenzijo oziroma za kronično povišan krvni tlak, kar je eden glavnih dejavnikov tveganja za številne bolezni srca in ožilja. Pri tem so seveda problematične predvsem prevelike količine natrija – ene glavnih sestavin soli. Vendar pa se pri tem sproža vprašanje, kaj natančno sploh pomeni »preveč soli«. Kdaj je mogoče govoriti o vnosu, ki je še vedno varen, in kdaj gre za pretiravanje, ki lahko ogrozi naše zdravje?

So trenutna priporočila nekoliko prestroga?

Glede na priporočila Svetovne zdravstvene organizacije ni dobro zaužiti več kot 2 gramov natrija na dan, kar je količina, ki jo vsebuje približno 5 gramov oziroma ena žlička soli. Pri navedenem gre za zgornjo mejo, kar pomeni, da naj bi bil »idealen« vnos soli še nekoliko nižji.

Strokovnjaki iz Ameriškega združenja za srce na primer menijo, da je idealno, da odrasla oseba dnevno ne zaužije več kot 1,5 grama natrija. Vendar pa izsledki nedavne študije, pri izvedbi katere so sodelovale institucije iz kar 22 držav, nakazujejo, da so te smernice, ki so za marsikoga danes precej nerealistične, morda vendarle nekoliko prestroge in da bi jih bilo treba morda malce posodobiti.

Meja naj bi vendarle obstajala …

Omenjena študija, ki je bila objavljena v reviji  The Lancet, je zajela 94.000 posameznikov in posameznic, starih od 35 pa do 70 let. Šlo je za ljudi iz 18 različnih držav, ki so jih raziskovalci v povprečju spremljali 8 let.

Strokovnjaki so na podlagi preučitve zbranih podatkov zaključili, da obstaja zelo malo dokazov, ki bi potrjevali, da so ljudje, ki na dan zaužijejo zgolj eno žličko soli ali manj, bolj zdravi. Vendar pa to še ne pomeni, da je povsem vseeno, kakšen je dnevni vnos soli. Obenem se je namreč izkazalo, da vendarle obstaja meja, ko lahko govorimo o pretiranem vnosu soli, ki predstavlja povečano nevarnost za srčno-žilna obolenja …

Nevarno visok vnos predvsem pri prebivalcih Kitajske

Povečano razširjenost bolezni srca in ožilja je bilo mogoče zaznati predvsem v tistih skupnostih, kjer so odrasli v povprečju zaužili več kot 5 gramov natrija na dan, kar v praksi pomeni več 2 žlički in pol soli. Pri tem je razveseljivo, da velik odstotek ljudi, sodelujočih v raziskavi, ni presegel omenjene količine. Močno povečan vnos soli, s katerim zaužijemo več kot 5 gramov natrija dnevno, je bilo mogoče opaziti predvsem v nekaterih skupnostih na Kitajskem.

Koristno tudi pogostejše uživanje živil, bogatih s kalijem

Na podlagi analiziranih podatkov torej raziskovalci menijo, da ni potrebe po pretiranem omejevanju pri soli – in da bi moralo biti opozarjanje na problematične učinke soli osredotočeno predvsem na tiste skupnosti, kjer ljudje v povprečju zaužijejo 5 gramov natrija ali več na dan. V tem primeru naj bi bilo sicer mogoče negativne učinke soli zmanjšati tudi z drugimi ukrepi oziroma že z manjšimi spremembami jedilnika.

Pomembno je predvsem pogostejše uživanje živil, ki so bogata s kalijem, kamor spadajo predvsem različne vrste sadja in zelenjave, oreščki ter stročnice. V okviru iste raziskave je bilo namreč ugotovljeno, da se v skupnostih oziroma v državah, kjer ljudje uživajo več živil, ki vsebujejo večje količine kalija, zmanjša pogostost zapletov, povezanih s srčno-žilnim sistemom. Ti zapleti med drugim vključujejo tudi prezgodnjo smrt, ki je povezana z boleznimi srca in ožilja.

Preberite tudi: Kalij v prehrani: kje ga najdete in zakaj je tako pomemben?

Otroški kašelj, ki je običajno povezan z virusnimi okužbami, je težava, ki je pogosto kriva za neprespane noči. Če gre za akutno obliko kašlja, za katerega so zares krivi virusi, zdravljenje z antibiotiki ni učinkovito, saj ti uničujejo zgolj škodljive bakterije. Običajno je tako treba preprosto počakati, da bolezen mine.

Vendar pa kljub temu obstajajo metode, kako vsaj nekoliko omiliti neprijetne simptome, vključno s kašljem. Sem spadajo tudi mnogi povsem naravni pripravki in tehnike. Vendar pa pri otrocih ne pridejo v poštev vse metode, ki bi jih sicer priporočali odraslim. Paziti je treba, da izberete pristop za lajšanje otroškega kašlja, ki je resnično varen. V nadaljevanju vam tako predstavljamo nekaj možnosti, ki so praviloma varne tudi za otroke. Vsekakor pa je smiselno, da se glede primernosti uporabe posameznih metod posvetujete tudi s pediatrom, ki pozna otrokovo anamnezo.

Izvleček bršljana

Ena izmed možnosti za blaženje kašlja pri najmlajših je izvleček bršljana. Ta se uporablja pri izdelavi sirupov, pastil in drugih izdelkov, namenjenih lajšanju kašlja pri otrocih, seveda pa tudi pri odraslih. Izvleček bršljana naj bi pomagal predvsem pri sprostitvi dihalnih poti, posledično pa se kašelj običajno umiri. Pri tem je sicer treba upoštevati otrokovo starost. Praviloma izvleček bršljana oziroma izdelki na osnovi tega izvlečka niso primerni za otroke, ki so mlajši od dveh let. Pri mlajših otrocih lahko pride namreč v primeru uporabe tovrstnih izdelkov celo do poslabšanja simptomov oziroma do oteženega dihanja. Pri nekoliko večjih otrocih so nezaželeni stranski učinki pri uporabi izvlečka bršljana zelo redki.

Povečan vnos tekočine

Kadar imajo otroci težave s simptomi, kot je kašelj, je izredno pomembno, da popijejo čim več tekočine. Še posebej dobra izbira so topli čaji. To namreč pomaga pri redčenju sluzi in odpiranju dihalnih poti. Posledično se kašelj umiri, predvsem pa postane kašljanje manj boleče in naporno za otroka.

Vlažilnik zraka

Pretirano suh zrak v prostoru lahko le še poslabša težave s kašljem. Zaradi ogrevanja je v zimskem času zrak v stanovanju običajno že v osnovi nekoliko bolj suh kot običajno. Tako je vsekakor smiselno razmisliti o nakupu kakovostnega vlažilnika zraka, ki ga je še posebej priporočljivo uporabljati takrat, ko želite čim hitreje omiliti simptome prehlada, kot je kašelj. Vlažilnik zraka je seveda v tem primeru najbolje namestiti kar v otrokovo sobo.

Vroče prhe

Podoben učinek kot vlažilniki zraka imajo tudi tople prhe. Para, ki se ustvari pri tem, pomaga pri sprostitvi oziroma odmašitvi dihalnih poti. Otrok bo tako lažje dihal in se tudi lažje izkašljal. Tako so vroče prhe še posebej dobra metoda takrat, ko je kašelj zelo suh.

Mazila z mentolom  

Kašelj pri otrocih je mogoče lajšati tudi z uporabo mazil, ki vsebujejo mentol. Tovrstna mazila uporabite tako, da otroka z njimi namažete po območju prsnega koša in po spodnjem delu vratu. Mentol tako počasi izhlapeva v zrak ter lajša otrokovo dihanje in blaži kašelj. Obenem pa vonj mentola deluje pomirjajoče, zato bo otrok kljub bolezni lažje (za)spal. Podobno kot v primeru izvlečka bršljana tudi pri mentolovih mazilih uporaba ni priporočljiva pri otrocih, ki še niso dopolnili dveh let starosti.

Fiziološka raztopina za nos

Otroku, ki ga muči kašelj, lahko uspešno pomaga tudi solna oziroma fiziološka raztopina, ki jo nekajkrat dnevno napršite v otrokov nos. Zamašen nos namreč običajno draži grlo, obenem pa se grlo zaradi dihanja skozi usta izsuši, kar vodi do povečanih težav s kašljem. Če želite, da se kašelj pri otroku čim prej umiri, je torej zelo pomembno, da skrbite za to, da otrokov nos ni zamašen.

Preberite tudi: Lovorjev sirup proti kašlju – hitra in enostavna priprava

Ali obstaja idealna prehrana, ki bi ustrezala vsem in ki bi zagotavljala uspešno izgubo odvečnih kilogramov? S tem niso mišljene kratkotrajne diete, ampak prehranjevanje, ki ga je mogoče prakticirati dlje časa.

Ena izmed najpogostejših dilem je, ali je bolj smiselno zmanjšati vnos maščob ali ogljikovih hidratov. Prav to, ali je boljša izbira za hujšanje in nato vzdrževanje zdrave teže nizkomaščobna ali nizkohidratna dieta, je bilo tudi vprašanje, ki so si ga zastavili raziskovalci z Univerze Stanford …

Preučili tudi genetske vzorce in spremljali raven inzulina

V raziskavo je bilo vključenih 609 ljudi, približno polovica žensk in polovica moških, starih od 18 do 50 let. Sodelujoči so bili naključno razporejeni v eno izmed dveh skupin, pri čemer je bila za eno izmed skupin predvidena nizkomaščobna, za drugo pa nizkohidratna dieta. Tisti, ki so bili vključeni v raziskavo, so morali nato dodeljeni dieti slediti leto dni. V tem obdobju so jih raziskovalci vseskozi spremljali, ugotovitve, do katerih so prišli na podlagi tega eksperimenta, pa so pred kratkim objavili v reviji JAMA.

Da bi lahko bolje razumeli, kateri so tisti dejavniki, ki vplivajo na povečevanje/zniževanje telesne teže, so raziskovalci preučili tudi genomsko strukturo sodelujočih. Pri tem so se osredotočili predvsem na vzorce oziroma zaporedja genov, ki bila lahko povezana z učinkovitostjo presnove maščob/ogljikovih hidratov pri posameznikih. Obenem pa so raziskovalci spremljali tudi raven inzulina pri sodelujočih, saj se ta pogosto povezuje s poviševanjem telesne teže.

Po precej omejujočem začetku so imeli sodelujoči nekaj več svobode

Prva dva meseca so se morali sodelujoči držati zelo strogih pravil. Tisti, ki so bili na nizkohidratni dieti, so lahko dnevno zaužili zgolj 20 gramov ogljikovih hidratov, kar v praksi pomeni približno pol rezine polnozrnatega kruha. Sodelujoči, ki jim je bila dodeljena nizkomaščobna dieta, pa so smeli zaužiti le 20 gramov maščob, kar je količina, ki jo vsebuje približno ena pest oreščkov.

Po dveh mesecih so imeli sodelujoči malce več svobode, saj so lahko po potrebi postopoma dodali še nekaj maščob/ogljikovih hidratov. Cilj te prilagoditve je bil vzpostavitev realističnega režima prehranjevanja, ki bi zagotavljalo vsa potrebna hranila in ki bi bilo izvedljivo tudi dolgoročno, ne le v času trajanja eksperimenta. Ob koncu raziskave so tako udeleženci na nizkomaščobni prehrani v povprečju uživali po 57 gramov maščobe na dan (pred začetkom eksperimenta je bil povprečni vnos 87 gramov maščob dnevno). Tisti, ki so se držali nizkohidratne diete, pa so na koncu uživali v povprečju po 132 gramov ogljikovih hidratov dnevno (pred začetkom pa 247 gramov OH na dan).

Brez dokončnih odgovorov glede tega, katera dieta je boljša za koga

V povprečju so sodelujoči v letu dni izgubili slabih 6 kilogramov. Kot enega najpomembnejših dosežkov sicer raziskovalci navajajo to, da so vsi udeleženci začeli posegati po bolj zdravih, polnovrednih virih maščob/ogljikovih hidratov.

Ne glede na to, katere dieta jim je bila dodeljena, se je namreč udeležence spodbujalo k temu, da čim bolj omejijo vnos predelane hrane. A čeprav so se začeli vsi prehranjevati bolj zdravo, so bila odstopanja pri izgubi kilogramov precejšnja. Medtem ko so nekateri sodelujoči shujšali celo za več kot 25 kilogramov, so se drugi nekoliko zredili.

Raziskovalcem pri tem ni uspelo odkriti povezave med genetiko in inzulinom ter med tem, ali je bolj verjetno, da bo osebi ustrezala nizkomaščobna ali nizkohidratna dieta. Ni torej preprostega odgovora na vprašanje, ali je bolj smiselno omejevati maščobe ali ogljikove hidrate – oziroma na to, ali določenim ljudem že »po naravi« bolj ustreza prvi ali drugi tip prehranjevanja.

Vendar pa načrtujejo raziskovalci dodatne študije na podlagi zbranih informacij, ki bodo morda ponudile boljši uvid v to, katere so tisti individualni dejavniki, ki jih je pomembno upoštevati pri izbiri zares najustreznejše diete.

Iščete priročnik, kjer so podrobno opisane najpopularnejše in najbolj učinkovite diete? Na prodajnih policah revij vas že pričakuje priročnik HUJŠAMO SKUPAJ. Kliknite tukaj za ogled.

V zimskem času sta prehlad in gripa zelo razširjeni težavi. Za omenjeni bolezni so seveda krivi virusi, ki se pogosto širijo s skorajda svetlobno hitrostjo. Ko je večina ljudi okoli vas bolnih, je tako verjetnost za to, da enaka usoda že kmalu doleti tudi vas, zelo visoka. V takšnih trenutkih začnejo mnogi intenzivno uporabljati pripravke, namenjene zaščiti pred virusi  – v upanju, da jih bo to obvarovalo pred boleznijo. S tem so mišljeni tudi številni naravni pripravki, ki so lahko mnogokrat zelo učinkoviti.

Česen za učinkovit boj proti virusom

Ena izmed naravnih sestavin, ki vas lahko še posebej uspešno zaščiti pred virusi, je zagotovo česen. Tokrat vam zato predstavljamo recept za česnovo-ingverjevo juho, ki je kot nalašč za to obdobje. Ker se za pripravo juhe uporabi kar 52 strokov česna, gre resnično za odlično naravno zaščito pred virusi. Več česna namreč pomeni tudi izrazitejše pozitivne vplive na zdravje. Med drugim lahko redno uživanje te juhe pomaga celo pri zmanjševanju nevarnosti za okužbo z norovirusi. To je tako recept, ki ga je vsekakor vredno preizkusiti!

Recept za česnovo juho

Sestavine:

• 26 strokov neolupljenega česna
• 26 strokov olupljenega  in grobo nasekljanega česna
• ½ skodelice naribanega ingverja
• 3 čebule
• 4 žlice olivnega olja
• ščepec kajenskega popra
• ½ žličke timijana
• 50 mililitrov kokosovega mleka
• 1 liter zelenjavne jušne osnove
• 4 koščki limone
• sol

Postopek priprave česnovo-ingverjeve juhe

Pečico segrejte na 175 stopinj Celzija. Neolupljene stroke česna položite v steklen pekač. Dodajte 2 žlici olivnega olja in sol ter premešajte z rokami, da se sol in olje enakomerno razporedita. Pekač prekrijte s folijo in pecite približno 45 minut oziroma tako dolgo, da postane česnova ovojnica zlato rjave barve in da se česen zmehča. Stroke česna nato nežno podrgnite med dlanmi, da ovojnica odstopi, nato pa stresite česen v posodico.

Na drugih dveh žlicah olja popražite nasekljano čebulo, ki ste ji dodali timijan, ingver in kajenski poper. Pražite približno 6 minut, da čebula postekleni. Nato dodajte pečen in surov, nasekljan česen, skupno torej 52 strokov, in kuhajte še 3 minute, preden vse skupaj zalijete z jušno osnovo. Juho zavrite, nato pa zmanjšajte temperaturo in kuhajte še približno 20 minut, da se vse sestavine zmehčajo. Vse skupaj stresite v kuhinjski mešalnik ali zmešajte s paličnim mešalnikom, da dobite gosto, kremno mešanico, ki jo nato prelijte nazaj v lonec. Dodajte še kokosovo mleko in tekočino zavrite. Po potrebi dodajte še malce soli in kajenskega ali navadnega črnega popra ter juho nalijte v štiri skodelice. Če želite, lahko v vsako skodelico stisnete še sok ene rezine limone, preden juho postrežete.

Na kratko o koristih česna za naše zdravje

Se sprašujete, zakaj je prav česen ena najboljših sestavin za zaščito pred tipičnimi zdravstvenimi težavami, značilnimi za zimski čas? Verjetno najpomembnejši razlog za to se skriva v dejstvu, da vsebuje česen snov, imenovano aliin. Ta se takrat, ko stroke česna stremo oziroma nasekljamo, spremeni v alicin – snov, ki deluje kot antioksidant, kar pomeni, da nas ščiti pred negativnimi vplivi prostih radikalov in s tem pred t. i. oksidativnim stresom. Obenem pa lahko alicin pomaga tudi pri zaščiti pred številnimi mikroorganizmi, ki povzročajo bolezni.

Znano je, da je česen eden najmočnejših naravnih antibiotikov, hkrati pa se lahko pohvali tudi z izrazitimi protivirusnimi učinki. Redno uživanje česna ima tako zelo pozitiven vpliv na vaš imunski sistem. Med drugim lahko spodbudi delovanje oziroma imunski odziv določenih vrst belih krvničk, če pridejo te v stik z virusi. Tako česen zmanjšuje nevarnost za to, da sploh zbolimo – če pa se je to že zgodilo, nam pomaga pri tem, da bolezen premagamo hitreje in uspešneje.

Preberite tudi: Česen – naravno zdravilo in antibiotik