Bakterijska odpornost na antibiotike tudi posledica onesnažene prsti?

Povečujoča se odpornost bakterij na različne antibiotike predstavlja eno najresnejših sodobnih težav, povezanih z javnim zdravjem. To dejstvo pripoznava celo Svetovna zdravstvena organizacija. Nova raziskava, ki je bila objavljena v reviji Microbial Biotechnology, prinaša dodatne uvide v to problematiko. Bakterijska odpornost naj bi bila namreč, sodeč po izsledkih te raziskave, povezana tudi z radioaktivnimi odpadki in delci težkih kovin v prsti.

Omenjena raziskava prinaša dodatno potrditev določenih hipotez, ki so nastale na podlagi predhodnih izsledkov. Že pred tem so bile namreč objavljene študije, katerih izsledki so implicirali, da je ena izmed posledic bakterijske prilagoditve na težke kovine in radioaktivno onesnaževanje pridobitev »protiantibiotičnih lastnosti«.

Glavna težava čezmerna uporaba antibiotikov tako pri človeku kot v živinoreji

Zagotovo si je brez antibiotikov skorajda nemogoče predstavljati sodobno medicino. Mnoge okužbe, ki bi bile lahko sicer celo usodne, je mogoče precej uspešno premagati prav s pomočjo antibiotikov. Vendar pa se mnogi strokovnjaki strinjajo, da je postala uporaba antibiotikov čezmerna. Tako se pogosto predpisujejo tudi takrat, ko niso zares potrebni. Obenem pa je velika težava ekscesna uporaba antibiotikov v živinoreji.

Čeprav je to, da bakterije razvijejo odpornost na antibiotike, po eni strani precej naraven pojav, pa opisano človeško ravnanje močno poveča verjetnost zanj. Določeni dokazi pa napeljujejo k temu, da bi morali pri naraščajoči bakterijski odpornosti na antibiotike upoštevati še tretji člen. Tovrstna odpornost se lahko namreč razvije tudi kot odziv na nekatere snovi, ki veljajo za onesnaževalce okolja. V skupino teh snovi med drugim spadajo tudi težke kovine. Ko so bakterije, ki so sicer naravno prisotne v prsti, izpostavljene delcem težkim kovin, razvijejo odpornost na te snovi, med tem procesom pa naj bi se razvila tudi odpornost na antibiotike.

Onesnažena zemlja odpornost bakterij na antibiotike

Raziskovalci preučevali specifike bakterij na močno onesnaženih območjih

V okviru uvodoma omenjene študije so poskušali raziskovalci podrobneje preučiti te procese in povezave. Pri tem so se osredotočili predvsem na območje v ameriški zvezni državi Severna Karolina, kjer se je dobra tri desetletja proizvajalo jedrsko orožje. Proizvodnja je vključevala tudi različne industrije težkih kovin, odpadki, ki so nastajali pri tem, pa so se postopoma vse bolj kopičili v neposredni okolici.

Raziskovalci so odvzeli vzorce prsti na štirih različnih območjih (območje z malo odpadki; območje, kjer so prevladovali jedrski delci; območje, kjer so prevladovale težke kovine; območje z jedrskimi delci in težkimi kovinami). Nato so analizirali genetsko zgradbo bakterij na vseh štirih območjih. Tisto, kar so raziskovalci opazili najprej, je bila manjša raznolikost bakterij v tistih vzorcih prsti, ki so bili najbolj onesnaženi z jedrskimi delci in/ali delci težkih kovin. Čeprav so bile bakterije, odporne tako na onesnaževalce okolja kot na antibiotike, odkrite v vseh štirih vzorcih, pa je bila količina tovrstnih bakterij močno povečana prav na najbolj onesnaženih območjih.

Za zdaj potrjena le korelacija, ki pa se ujema z nekaterimi predhodnimi odkritji

Izsledki raziskave so torej pomembni za prihodnje razmišljanje o tem, kako se spopasti s težavo, ki jo predstavlja bakterijska odpornost na vse večje število antibiotikov. Zdi se, da bo treba tudi tu upoštevati vpliv, ki ga ima onesnaževanje okolja, še posebej ko gre za določene snovi.

A čeprav so izsledki izjemno zanimivi in pomenljivi, raziskovalci opozarjajo, da vendarle niso možni prehitri zaključki. Gre namreč zgolj za odkrito korelacijo, ne za potrjeno vzročno-posledično povezavo. Za potrditev slednje bodo tako potrebne dodatne raziskave, ki pa so vsekakor zelo smiselne in potrebne za zares celostno razumevanje bakterijske odpornosti za antibiotike, še posebej ker to ni prvi primer odkritja tovrstne korelacije.

Recept za napitek, po katerem boste spali kot dojenček

Težave s spanjem so na žalost izjemno razširjene. Povezane so lahko z najrazličnejšimi razlogi. Med najpogostejše krivce za tovrstne težave zagotovo spada stres, ki se mu je danes zelo težko popolnoma izogniti. Pri mnogih ljudeh se negativne posledice pretirano stresnega življenja najbolj izrazito odrazijo prav na spancu. Ker ima lahko nespečnost tudi izjemno negativen vpliv na druga področja življenja, je razumljivo, da si tisti, ki jih prizadene ta težava, želijo čim hitrejše rešitve. Vendar pa lahko to na dolgi rok prinese precej več škode kot koristi. Uporaba uspaval lahko na primer vodi v odvisnost, zato je vsaj pri milejših oblikah težav s spanjem smiselno, da najprej poskusite z naravnimi metodami …

Razlog so slab spanec so nemalokrat tudi prebavne težave

Poleg stresa je treba upoštevati še nekaj drugih dejavnikov, ki pogosto vplivajo na težave s spanjem. Vzrok so lahko med drugim tudi prebavne težave, pri čemer je ta povezava večkrat zakrita. Ko poskušate odkriti, kaj je tisto, zaradi česar vas muči nespečnost, bi morali tako vsekakor posvetiti pozornost tudi hrani, ki jo uživate v drugi polovici dneva oziroma zvečer, ko se približuje čas za odhod v posteljo. Pretirano težki obroki in prevelike količine hrane imajo namreč precej večji vpliv na kakovost spanca, kot si predstavlja večina ljudi. Med drugim lahko to pomeni precej težav z zgago oziroma z refluksom, zaradi česar je seveda težko zaspati. Če vam že uspe zaspati, pa je spanec običajno prekinjen in plitev.

Kurkumino mleko

Kurkumino mleko pomaga pri večini težav, krivih za slab spanec

Eden najboljših napitkov za pomiritev prebavil, ki obenem pomaga tudi pri ublažitvi negativnih vplivov stresa in pri pomiritvi, je t. i. kurkumino oziroma zlato mleko. Gre za napitek, ki izvira iz ajurvedske tradicije in ki so ga začeli prvič pripravljati že pred približno 5000 leti. V Indiji se pogosto uživa prav pred spanjem. Zlato mleko pa ni povezano le s pozitivnimi vplivi na spanec, ampak tudi z mnogimi drugimi blagodejnimi učinki. Pogosto se izpostavlja njegovo protivnetno delovanje, ki je povezano z zmanjšanim tveganjem za številne kronične bolezni. Redno uživanje tega okusnega napitka pred spanjem je tako vsestransko koristna navada. Protivnetni učinki so še posebej izraziti, če kurkumo – glavno sestavino zlatega mleka – kombinirate s črnim poprom. V nadaljevanju vas čaka recept za eno najbolj priljubljenih, obenem pa tudi najenostavnejših različic zlatega mleka.

Sestavine

  • 250 mililitrov kokosovega mleka
  • 1 žlička kurkume
  • ščepec črnega popra
  • manjši košček ingverja

Postopek priprave in učinkovanje

Ingver narežite na tanke rezine (po želji lahko uporabite tudi ingver v prahu). Nato ga dodajte kokosovemu mleku, skupaj s kurkumo in poprom. Mešanico zlijte v kozico in jo segrevajte. Ko se začnejo pojavljati prvi mehurčki, zmanjšajte temperaturo in kuhajte še približno 5 minut. Kokosovo mleko nato precedite skozi gostejše cedilo, da odstranite koščke ingverja. Če ste uporabili ingver v prahu, ta korak preskočite. Na koncu lahko po potrebi dodate manjšo količino izbranega sladila.

Tako kurkuma kot ingver vas prijetno pogrejeta, kar poskrbi, da se vam prične hitro dremati. Zaradi dodatka ingverja je ta različica zlatega mleka še posebej koristna za preprečevanje prebavnih težav, ki bi vam lahko sicer kratile spanec. Ingver je namreč ena najboljših naravnih sestavin za pomiritev želodca in preprečevanje slabosti. Zelo pomembno vlogo pa igra tudi uporaba kokosovega mleka. Gre namreč za napitek, ki je znan po naravnih protibakterijskih učinkih. Ker so prebavne težave pogosto povezane s pretirano razmnožitvijo škodljivih bakterij, je zelo priporočljivo, da za osnovo za pripravo kurkuminega napitka za boljši spanec izberete prav kokosovo mleko.

Preberite tudi: Nespečnost – zakaj nas muči in kakšne rešitve poznamo?

Naravna pomoč, ko nas uščipne v križu

Vsakemu izmed nas se je že kdaj zgodilo, da smo naredili napačen gib in nas je v vratu ali križu zabolelo tako močno, da smo kar obsedeli ali celo obležali.

V starih časih so si ljudje pomagali tako, da so segreli glineno opeko in si jo polagali na izvor bolečine ali, še bolje, se stisnili k topli krušni peči in si z gretjem umirili boleči živec ali mišico. Dandanes je to skoraj nemogoče, saj ima le redko kdo izmed nas doma takšno peč ali celo glineno opeko. Lahko pa se na tovrstne težave pripravimo tako, da imamo pri roki velik okrogel kamen in dobro staro šentjanževo olje. Bolj uporabnega olja Slovenci skorajda ne poznamo. Uporabljale so ga že naše babice in tudi njihove babice pred tem in tako sega njegova uporaba v same začetke našega obstoja.

Spoznajmo šentjanževko

Njeno latinsko ime je Hiperycum perforatum, pravimo ji tudi roža svetega Janeza. Ime izhaja iz globokega čaščenja svetega Janeza. Misijonar, ki je bil Janezov veliki častilec, naj bi šentjanževko vedno nosil seboj. Rdeče pike, ki jih šentjanževka nosi na svojih listih, so simbolno enačili s krvjo svetega Janeza.

Sicer pa je šentjanževka iz rodu krčnic, ki jih je v Sloveniji kar nekaj vrst. Ima izrazito oranžno rumene cvetove in jo težko zamenjamo za katerokoli drugo rastlino. Četudi je šentjanževka zdravilna rožica celotnega poletja, pa v nižinah najlepše cveti okrog dneva svetega Janeza, to je 24. junija. Da smo našli pravo rastlino, preverimo tako, da utrgamo zelen list, ga dvignemo proti soncu, pogledamo skozenj in opazimo drobne luknjice, ki so videti prozorne, a to niso. Šentjanževo olje (močno rdeče barve) je zelo zdravilno in ga pridobivamo iz cvetov. Vsebuje učinkovino hiperforin, ki je zelo uspešno pomagalo za lajšanje začetnih in srednje močnih depresij. V olju najdemo tudi hipericin, ki se je izkazal kot izjemno sredstvo pri lajšanju težav pri revmi, obrabi hrustanca, vnetega živca, hernije, obrabi kolen itd. Če zrele cvetove za 30 dni namočimo v olivno olje, dobimo izjemno praktično zdravilo za lajšanje telesnih težav.

Šentjanževka

Kako si s šentjanževko uspešno pomagamo pri različnih bolečinah v križu, kolenih in vratu

Jesenski čas je tisti, ki (navadno zaradi vlage in vremenskih sprememb) prinese s seboj tudi bolečine v mišicah, sklepih in kosteh. Včasih so dejali, da nas nekaj trga, in prav tak je lahko tudi občutek: neprijeten, boleč in ohromljen.

Razlogi so seveda različni, lahko gre za vnetja po telesu, revmatična obolenja, išias (ukleščeni živci), obrabe, pa tudi težave po poškodbah, ki se nikakor ne popravijo. Ker pa je ta čas takšen, da nas večina dela za računalnikom ali na delovnem mestu, ki je za hrbtenico in vrat obremenjujoče, se pogosto zgodi, da že ob prvem napačnem gibu naletimo na krč, ki je lahko kratkotrajen, lahko pa se vleče tudi mesece. In te težave, ki so bile včasih omejene le na starejše, so dandanes prisotne že pri zelo mladih ljudeh tako moškega kot ženskega spola.

Hitra naravna pomoč pri bolečinah v križu ali vratu

Bolečine v križu

SOS-pripomočki za vse vrste akutnih, pa tudi kroničnih bolečin v križu ali vratu:

  • Topel kamen – priskrbite si ga lahko kjerkoli, samo da je okrogel in malo manjši, kot je dlan odraslega človeka.
  • Tinktura arnike (namenjena je temu, da odpre pore kože) – če je nimamo, jo nadomestimo tako, da se prej nekaj časa namakamo v topli kopeli, kar prav tako odpre pore, da olje laže prodre skoznje).
  • Olje šentjanževke (nabirajo se sveži cvetovi, če tega letos niste storili, si olje lahko kupite v vseh bolje založenih trgovinah z naravnimi izdelki ali na bližnji tržnici).

Postopek:

Najprej prizadeto mesto namažemo s tinkturo arnike (ali pa namakamo telo v topli vodi, da se koža zmehča). Tinkturo kako minuto vtiramo v kožo. Nato vanjo 15 minut vtiramo še olje šentjanževke. Zatem začnemo okolico bolečine masirati z vročim kamnom. Kamen mora biti tako vroč, da ga ne moremo držati z roko, ker pa z njim drgnemo po koži, ne pride do opeklin. Zdaj vtiramo v kožo vroče olje šentjanževke. Ko se kamen malce ohladi, ga začnemo še močneje vtirati na mesto vnetega živca, bolečine … To počnemo približno 5 minut, potem pa se ovijemo v toplo odejo, da se ne prehladimo. To lahko ponavljamo več dni zapored, dokler ne rešimo situacije.

Šentjanževo olje

RECEPT ZA ŠENTJANŽEVO OLJE

Potrebujemo:

  • steklen litrski kozarec
  • 3 pesti cvetov šentjanževke (svežih)
  • 8 dcl bio olivnega olja

Postopek:

Čez poletje naberemo cvetove in jih še sveže čim prej stresemo v kozarec, v katerega prelijemo olivno olje. Dobro ga zapremo in postavimo na sonce za 30 dni. Po tem času precedimo (v gazi je olje najboljše, zato se le potrudimo in res ožemimo cvetove) in olje shranimo v omaro, kjer bo na voljo, če nas bo kaj bolelo. Takšno olje je uporabno najmanj dve leti.

NE POZABITE – s tem oljem se masiramo, kadar nas boli v križu, kolenih, sklepih po telesu. Zelo pomaga tudi pri hemoroidih in neprijetnih glivicah na spolnih organih.

Preberite tudi: Šentjanževka proti depresiji, krčem, vnetjem in opeklinam

7 tipičnih simptomov povišanega krvnega sladkorja

Hiperglikemija, kar je strokovno poimenovanje za povišan krvni sladkor, je lahko zgolj začasna. V tem primeru je najpogosteje povezana s stresom. Seveda pa je lahko hiperglikemija povezana tudi s sladkorno boleznijo, za katero je značilno, da telo ne proizvaja zadostnih količin inzulina oziroma da pride do zmanjšane občutljivosti celic na inzulin. Če ne ukrepamo in če so ravni sladkorja v krvi konstantno povišane, tvegamo resne zaplete. Nujno je torej, da znamo prepoznati simptome hiperglikemije, ki so lahko v nekaterih primerih tudi zgodnji simptomi diabetesa …

1. Stalna žeja/suha usta

Ena prvih težav, ki se je pojavila pri ljudeh, pri katerih je bil kasneje diagnosticiran diabetes, je bila nenehna žeja. Značilno je, da se žeja skorajda ne zmanjša, ne glede na to, koliko tekočine ste popili, oziroma da se zelo hitro vrne. Temu simptomu se seveda pogosto pridruži tudi občutek zelo suhih ust.

2. Povečana potreba po uriniranju

Prvi simptom, torej pogosta žeja, je močno povezan s potrebo po nadpovprečno pogostem uriniranju. V primeru diabetesa se namreč telo ne more uspešno znebiti presežka glukoze, zato se ta kopiči v krvi. Posledično začnejo ledvice delovati s polno paro, saj se poskušajo znebiti odvečnega sladkorja. Tako morajo proizvajati precej več urina kot običajno, zaradi česar se poveča tudi potreba po uriniranju. Ker izgubljate ogromno tekočine, je vaše telo prepričano, da ste žejni, zato vam nenehno pošilja signale, da morate piti, kar pomeni še več uriniranja. Vzpostavi se lahko torej nekakšen začaran krog stalnega uriniranja in stalne žeje.

3. Zamegljen vid

Raven sladkorja v krvi je močno povezana z očmi oziroma z vidom. Najbolj tipična težava, ki se pojavi zaradi nenehno povišanega sladkorja, je zamegljen vid. Postopoma – če ne poskrbite za ukrepe za preprečevanje hiperglikemije oziroma za obvladovanje sladkorne bolezni – pa se lahko razvijejo tudi resnejše težave z vidom. V skrajnem primeru je možna celo slepota.

Merilnik sladkorja v krvi

4. Suha koža

Zelo suha koža je lahko simptom številnih bolezni oziroma zdravstvenih težav, na primer premalo delujoče ščitnice. Med drugim je lahko izjemno suha koža povezana tudi s previsokimi vrednostmi sladkorja v krvi, še posebej če prej niste imeli tovrstnih oziroma tako izrazitih težav.

5. Ponavljajoče se okužbe

Predvsem glivične okužbe so lahko znak, da vaše telo ni sposobno uravnavati vrednosti sladkorja v krvi. Glivice se namreč hranijo s sladkorjem, zato v takšnem okolju odlično uspevajo. Če imate torej težave s ponavljajočimi se glivičnimi okužbami, je torej lahko to med drugim tudi simptom sladkorne bolezni. Pri ženskah to večkrat pomeni ponavljajoče se glivične okužbe nožnice, seveda pa so možne tudi glivične okužbe drugih vrst – na primer okužbe nohtov ali kože.

6. Glavoboli

Med najzgodnejše simptome diabetesa sodijo tudi pogosti glavoboli. Običajno se začne s precej milo obliko glavobolov, ki jim večina ne posveča pretirane pozornosti. Vendar pa lahko postanejo zaradi hiperglikemije oziroma močno povišanega krvnega sladkorja glavoboli sčasoma vse bolj intenzivni. Podobno sicer velja tudi za mnoge druge težave, povezane s previsokimi vrednostmi glukoze v krvi. Težave so lahko sprva precej blage, zato jih marsikdo ignorira. Tako je pomembno, da ste pozorni na to, kaj se dogaja z vašim telesom. En sam simptom seveda še ni nujno znanilec diabetesa, a če gre za kombinacijo tipičnih simptomov, je vsekakor smiselno, da raziščete, kaj je v resnici v ozadju, četudi so simptomi relativno nemoteči.  

7. Pogosta utrujenost

Spremembe, povezane s krvnim sladkorjem, vplivajo tudi na vašo raven energije. Če prihaja do prehitrih sprememb, kar je značilno za diabetes, ste lahko večino časa zelo utrujeni. K utrujenosti pa pogosto prispeva dejstvo, da je že omenjena povečana potreba po uriniranju pogosto vezana tudi na nočni čas. Ker se morate zaradi odhoda na stranišče pogosto zbujati, ste lahko čez dan povsem izžeti.

Preberite tudi: Sladkorna bolezen: Katere zdravilne rastline pomagajo?

Kognitivno-vedenjska terapija lahko pomaga celo pri kroničnih vnetjih

Delitev na »psihične« in »fizične« bolezni se zdi precej zastarela. Danes namreč vemo, da sta telesno in duševno zdravje precej bolj prepletena, kot so si predstavljali v preteklosti. Tako je težko potegniti jasno ločnico med enim in drugim. O tem priča tudi študija, ki je bila nedolgo tega objavljena v reviji JAMA Psychiatry. Ekipa raziskovalcev, ki jo je vodil dr. George Slavich, je namreč ugotovila, da lahko kognitivno-vedenjska terapija pomaga celo pri ublažitvi kroničnih vnetij v telesu. Kognitivno-vedenjska terapija se sicer uporablja predvsem kot pomoč pri depresivnih in anksioznih motnjah.

Do ugotovitev s pomočjo analize 56 različnih študij

Raziskovalce je zanimalo, ali lahko morda metode, ki se uporabljajo predvsem za izboljšanje duševnega zdravja, pomagajo tudi pri spodbudi bioloških procesov, ki so nujni za dobro telesno zdravje. Tako so analizirali rezultate 56 različnih kliničnih testiranj. Pri tem se niso osredotočili le na kognitivno-vedenjsko terapijo, ampak so preučevali tudi vplive sorodnih tehnik. Med drugim so upoštevali čas trajanja terapije in to, ali je šlo za skupinsko ali individualno obliko terapije. Preučevanje tega, kako različne oblike terapije vplivajo na imunski sistem in na kazalnike kroničnih vnetij v telesu, jih je privedlo do zanimivih zaključkov …

Kognitivno-vedenjska terapija

Pomenljivo je bilo predvsem znižanje ravni vnetnih citokinov

Kognitivno-vedenjska terapija je v osnovi namenjena temu, da spremenimo svoj pogled na svet in nase. Vendar se je izkazalo, da lahko te spremembe vplivajo tudi na biološke procese v telesu. Kot so ugotovili raziskovalci, ima lahko namreč kognitivno-vedenjska terapija tudi zelo pozitiven vpliv na imunski sistem. Še posebej pomenljive spremembe so se pokazale pri preučevanju vrednosti t. i. citokinov. Gre za inflamatorne oziroma vnetne snovi, ki so sicer koristne v primeru akutnih poškodb, saj pomagajo telesu pri hitrejšem celjenju in pri zaščiti pred tujki. A če ostane raven citokinov v telesu povišana tudi po tem, ko je akutna nevarnost mimo, lahko to privede do kroničnega vnetja. S tem pa se poveča nevarnost za mnoge bolezni, med drugim za različne vrste raka, srčno-žilna obolenja in Alzheimerjevo bolezen, pa tudi za depresijo in anksiozne motnje.

Najbolj pozitivne spremembe prav pri kognitivno-vedenjski terapiji

Do najbolj očitnega znižanja ravni citokinov v telesu je prišlo prav pri ljudeh, ki so se odločili za kognitivno-vedenjsko terapijo. Ta oblika terapije, ki velja za eno najbolj priljubljenih oziroma razširjenih, je bila torej povezana z več pozitivnimi učinki kot druge vrste terapij, ki so se preučevale. Pozitiven vpliv kognitivno-vedenjskega pristopa na imunski sistem naj ne bi bil omejen zgolj na čas trajanja terapije. Znižano raven citokinov v telesu naj bi bilo mogoče opaziti celo do šest mesecev po zaključku seans.

Tudi »telesne bolezni« zahtevajo bolj holističen pristop

Avtorji študije menijo, da lahko njihove ugotovitve glede povezave med kognitivno-vedenjsko terapijo in ublažitvijo vnetij pripomorejo k drugačnemu, bolj holističnemu obravnavanju bolezni, ki so dojete kot »telesne«. Pri tovrstnih boleznih se zdi skorajda samoumevna uporaba zdravil. Čeprav so seveda pri mnogih zdravstvenih težavah zdravila nujna, pa to še ne pomeni, da ne bi bolnikom koristile tudi druge metode. Avtorji so tako prepričani, da bi bilo treba tudi pri »telesnih boleznih« preučiti, ali bi bilo morda smiselna tudi uporaba tehnik, kot je kognitivno-vedenjska terapija. Dejstvo, da lahko vsaj pri določenih boleznih, ki se danes pogosto zdravijo izključno z zdravili, vsaj deloma pomagajo tudi pristopi, ki ne zahtevajo uporabe zdravil, pa je seveda še posebej razveseljujoče, ker lahko to pomeni tudi manj nezaželenih stranskih učinkov.

Preberite tudi: Kronična vnetja v telesu – tihi ubijalec sodobnega časa

5 metod za odstranjevanje rumenih madežev z nohtov

Rumeni madeži na nohtih so lahko simptom določenih zdravstvenih težav, na primer bolezni jeter ali glivične okužbe. Vendar pa se lahko po drugi strani tovrstni madeži pojavijo tudi zaradi pogoste uporabe lakov za nohte, še posebej če uporabljate zelo žive barve in če pred nanosom ne uporabite zaščitnega podlaka. A na srečo obstajajo povsem naravne metode, s pomočjo katerih je mogoče odstraniti tovrstne rumene madeže.

1. Pomarančni olupek

Zaradi visoke vsebnosti vitamina C je olupek pomaranče kot nalašč za odstranjevanje rumenih madežev z nohtov. Vzemite manjši košček olupka, s katerim od dvakrat do trikrat dnevno nežno zdrgnite nohte. Že kmalu boste opazili izginjanje neestetskih madežev. Če želite, lahko iz olupka pripravite tudi pasto. V tem primeru olupek pomaranče najprej posušite. Nato ga zmeljite, da dobite prah, ki mu dodajte malce vode, da dobite gosto pasto. S to pasto nato premažite nohte in počakajte približno 10 minut. Na koncu pasto odstranite s pomočjo ščetke z mehkimi ščetinami in izperite nohte pod toplo vodo. Ponavljajte dvakrat dnevno, dokler ne dosežete želenega rezultata.  

2. Soda bikarbona

Soda bikarbona učinkuje kot naravno belilo. Tako je med drugim odlična tudi v primeru, da vas motijo rumeni madeži na nohtih. Najprej pripravite pasto iz sode bikarbone in nekaj kapljic vode. Na posamezni noht nanesite tanek sloj paste, ki jo odstranite po približno 5 minutah. Postopek izvedite enkrat na dan, dokler madeži ne izginejo. Za pripravo paste lahko namesto vode uporabite tudi olivno olje.

Nasveti za lepe nohte

3. Limonin sok

Tudi limona je znana po naravnih belilnih učinkih, zato je mogoče s pomočjo limoninega soka zelo uspešno odstraniti neprijetne rumene madeže, ki so se pojavili na nohtih. Potrebujete eno malce večjo ali dve manjši posodici. V posodico oziroma posodici zlijte limonin sok, v katerega nato pomočite nohte za 10 minut. Na koncu nežno zdrgnite nohte s staro zobno ščetko, ki ima mehke ščetine. Ko končate, si umijte roke in jih osušite, nato pa nanesite vlažilno kremo za roke. Priporočamo, da ponavljate enkrat dnevno.

4. Belilna zobna pasta

Ščetkanje zob z belilno zobno pasto praviloma ni pretirano priporočljivo. Snovi, ki jih vsebuje, lahko namreč postopoma poškodujejo zobno sklenino in s tem povzročijo kar precej težav. Vendar pa vam lahko belilna zobna pasta pride zelo prav pri odstranjevanju rumenih madežev z nohtov. Na posamezni noht preprosto nanesite manjšo količino zobne paste in jo nežno razmažite. Počakajte približno 10 minut. Če želite, lahko nato nežno skrtačite nohte z mehko zobno ščetko. Na koncu očistite zobno pasto s pomočjo koščka vate, namočenega v toplo vodo. Ponavljajte enkrat dnevno.

5. Eterično olje čajevca

Ta možnost pride v poštev predvsem v primerih, ko so rumeni madeži na nohtih posledica glivične okužbe. Eterično olje čajevca je namreč ena najučinkovitejših naravnih protiglivičnih snovi. Tako se pogosto uporablja tudi kot pomoč pri glivičnih okužbah na drugih delih telesa, na primer pri glivicah na stopalih. Če se želite s pomočjo eteričnega olja čajevca znebiti glivic na nohtih in s tem tudi rumenih madežih, najprej zmešajte nekaj kapljic tega olja s kokosovim oljem, segretim na sobno temperaturo. Mešanico nato s pomočjo koščka bombažne vate nanesite na problematične nohte za približno 10 minut. Ponavljajte dvakrat dnevno, dokler se stanje ne izboljša. Namesto kokosovega olja lahko uporabite tudi drugo rastlinsko olje, na primer olivno ali mandljevo. Še ena možnost pa je, da eterično olje čajevca pred uporabo razredčite z malce vode.

Zakaj je serotonin tako pomemben?

Serotonin je eden najpomembnejših nevrotransmiterjev oziroma prenašalcev živčnih signalov v našem telesu, obenem pa gre tudi za t. i. tkivni hormon. Večina ob omembi besede serotonin najprej pomisli na vpliv te snovi na naše razpoloženje. Gre namreč za snov, za katero se večkrat uporablja kar poimenovanje »hormon sreče«. Vendar pa serotonin vpliva tudi na mnoge druge procese v našem telesu. Poglejmo si torej, za kaj vse je pomemben oziroma na kaj vse lahko vpliva …

Pomanjkanje serotonina lahko privede do depresije

Uvodoma omenjen vpliv serotonina na razpoloženje je razlog, zakaj je za bolezni, kot je depresija, tako pogosto značilno prav pomanjkanje serotonina. Zaradi pomanjkanja serotonina se lahko razvijejo tudi druge duševne težave oziroma razpoloženjske motnje, na primer generalizirana anksioznost ali obsesivno-kompulzivna motnja.

Serotonin je pomemben za dobro prebavo

Ste vedeli, da lahko največ serotonina najdemo v črevesju, ne v možganih? Največji delež serotonina se namreč tvori prav v tankem črevesju. Tako gre za snov, ki je med drugim zelo pomembna za dobro prebavo, obenem pa serotonin prispeva k zaščiti črevesja pred različnimi nevarnostmi.

Pomoč pri uravnavanju apetita

Ena izmed vlog, ki jo ima serotonin, je tudi ta, da sodeluje pri uravnavanju apetita. Pomaga nam namreč pri tem, da hitreje ugotovimo, da smo pojedli dovolj oziroma da smo siti, kar pomeni, da nas varuje pred prenajedanjem in s tem zmanjšuje nevarnost za čezmerno telesno težo.

Zakaj je serotonin pomemben

Serotonin prispeva h kakovostnejšemu spanju

Spanje je kompleksen proces, pri katerem sodeluje kar nekaj različnih hormonov in nevrotransmiterjev. Še posebej pomemben je seveda melatonin, za tvorbo tega hormona pa je med drugim nujen tudi serotonin. Tako je to, koliko in kako kakovostno spimo, v določeni meri oziroma posredno odvisno tudi od tega nevrotransmiterja oziroma hormona. Če v telesu ni dovolj serotonina, je ovirana tudi tvorba melatonina, ki pošlje našemu telesu signal, da je prišel čas za spanje. Na podlagi te povezave lahko lažje razumemo, zakaj imajo ljudje, ki se spopadajo z depresijo, tako pogosto težave z nespečnostjo.

Brez serotonina je strjevanje krvi močno oteženo

V primeru ureznin in podobnih poškodb poskuša naše telo čim hitreje zaustaviti krvavitev. Pri tem ima pomembno vlogo tudi serotonin, ki poskrbi za zožitev arteriol. Tako se pretok krvi upočasni, kar je nujno za to, da se krvavitev ustavi in da se lahko začne rana počasi celiti.

Od serotonina je v veliki meri odvisen vaš libido

Serotonin močno vpliva na libido oziroma spolni nagon. Vendar pa je zanimivo, da težav v tem primeru ne povzroča (zgolj) pomanjkanje, ampak presežek te snovi v telesu. Če je nivo serotonina močno povišan, lahko pride do praktično popolne izgube zanimanja za spolnost. Ta težava je na primer pogosta pri ljudeh, ki jemljejo antidepresive. Upad libida naj bi bil še posebej pogost, kadar gre za kombinacijo povišane ravni serotonina in pomanjkanja dopamina.

Serotonin naj bi vplival tudi na kostno gostoto

Naglo zmanjševanje kostne gostote je lahko zelo problematično. Gre za težavo, ki je še posebej značilna za starejšo populacijo, predvsem za ženske, v mnogih primerih pa lahko privede tudi do osteoporoze. Obstaja precej različnih dejavnikov, ki lahko vplivajo na zmanjševanje kostne gostote. Med drugim se domneva, da je ta težava povezana tudi s serotoninom. V tem primeru naj bi bile prav tako problematične čezmerne količine serotonina. Takrat, ko je te snovi v telesu preveč, je namreč mogoče opaziti še posebej hitro zmanjševanje kostne gostote. Vendar pa gre za zdaj zgolj za opažanje korelacije, ne za dokončno potrjeno vzročno-posledično povezavo.

3 nevarni zapleti, ki so možni pri diabetikih

Diabetes je bolezen, ki jo je mogoče danes precej dobro obvladovati. Tako lahko tudi osebe, ki so bile soočene s to diagnozo, živijo še vrsto let, brez posebnih zapletov. Seveda pa so za obvladovanje sladkorne bolezni nujne določene spremembe vaših vsakodnevnih navad, predvsem tistih, povezanih s prehrano in gibanjem. Če ne uvedete teh sprememb, lahko diabetes privede do resnih zapletov, ki so lahko celo usodni. Seveda pa so potencialni zapleti pri diabetesu možni tudi v primeru, da pazite na svoje zdravje. Čeprav so nevarni zapleti v takšnih primerih redkejši, morate kljub temu vedeti, kako ukrepati. V nadaljevanju izpostavljamo tri tovrstne zaplete in simptome, na katere morate biti pozorni …

1. Hipoglikemija

Čeprav je močno povišan krvni sladkor, glavni simptom diabetesa, seveda zelo nevaren, pa je mogoče podobno trditi tudi za povsem nasprotno težavo, in sicer za hipoglikemijo oziroma izjemno nizko količino sladkorja v krvi. Če ne prepoznamo simptomov hipoglikemije in če ne ukrepamo nemudoma, lahko pride do nevarnega napada, katerega posledica je lahko tudi smrt. Nevarnost za hipoglikemijo je še posebej visoka pri tistih diabetikih, ki uporabljajo inzulin. Najpogostejši razlog za ta zaplet je namreč prav vbrizganje prevelike količine inzulina, ki ni prilagojena vaši prehrani in telesni aktivnosti. Tako lahko nehote pretirano znižate raven glukoze v krvi.

Med dejavnike tveganja za hipoglikemijo pri sladkornih bolnikih sodijo še uživanje alkohola, preskakovanje obrokov in pretiravanje s telesno aktivnostjo. Tipični opozorilni simptomi so slabost, omotičnost, znojenje, bledica, tresavica, hitro bitje srca, glavobol in mravljinčenje. Zelo pomembno je, da imajo diabetiki vedno pri sebi prigrizek, ki vsebuje višji delež ogljikovih hidratov oziroma sladkorja. Če opazite znake hipoglikemije, lahko tako hitro ukrepate. Hkrati pa je dobro, da imate pri sebi merilnik krvnega sladkorja, da boste lahko sproti preverjali, ali so vrednosti že v varnem območju.

Zapleti pri diabetikih

2. Diabetična ketoacidoza

Do t. i. diabetične ketoacidoze lahko pride, ko telo nima na voljo dovolj inzulina, zato je absorpcija glukoze v celice onemogočena oziroma močno otežena. Ker celice nimajo na voljo dovolj energijo, začnejo pospešeno razgrajevati maščobe, pri čemer lahko nastane nevarno velika količina ketonov. Ena izmed posledic je lahko znižanje pH-ja krvi, ki lahko pomeni tudi smrt.

Diabetična ketoacidoza je značilna predvsem za diabetes tipa 1. Pojavi se lahko zaradi neredne uporabe inzulina, neustrezne reakcije telesa na inzulin ali zaradi nerednega prehranjevanja. Simptomi, na katere morate biti še posebej pozorni, so huda žeja/občutek suhih ust, slabost, potreba po pogostem uriniranju, zelo suha koža, bolečine v trebuhu, pomanjkanje koncentracije, zmedenost in nenavaden zadah. Če imate diabetes in če začnete opažati navedene simptome, nemudoma poiščite zdravniško pomoč.

3. Hujše oblike infekcij

Sladkorna bolezen, še posebej če ni ustrezno nadzorovana, pogosto pomeni povečano nevarnost za najrazličnejše okužbe oziroma za resnejše zaplete v primeru okužb. Tako lahko na primer tudi navidezno nedolžna kožna infekcija privede do razjed in celo do gangrene. Okužba sečil se lahko razvije v resnejše težave z ledvicami. Podobni zapleti pa so možni tudi ob respiratornih okužbah.

Ljudje, ki imajo sladkorno bolezen, bi morali tako še posebej paziti, da se izogibajo situacijam, ki predstavljajo potencialno nevarnost za stik s patogenimi mikroorganizmi. Če so se simptomi okužb že pojavili, je nujno, da se čim prej odpravite do zdravnika. Hitro ukrepanje lahko namreč prepreči resnejše zaplete. Obenem pa je zelo pomembno, da redno pregledujete kožo (še posebej kožo na stopalu) in da ste pozorni tudi na zelo drobne ranice.

Preberite tudi: Diabetes: navade, s katerimi močno zmanjšate tveganje za bolezen

4 napitki za pomiritev razdraženega želodca in ublažitev slabosti

Občutek razdraženega želodca, zaradi katerega nas obhaja slabost, je zagotovo vse prej kot prijeten. Na srečo sicer v večini tovrstnih primerov ne gre za resnejše težave. Simptomi so najverjetneje posledica tega, da ste pojedli nekaj, kar ni najbolj ustrezalo vašemu želodcu oziroma telesu. Vendar je kljub temu dobro vedeti, kako lahko čim prej pomirimo razdražen želodec in poskrbimo, da slabost mine.

V skladu z nauki tradicionalne kitajske medicine lahko to storimo povsem naravno, s pomočjo preprostih napitkov, ki poskrbijo, da se v našem želodcu ponovno vzpostavi ravnovesje. Obenem napitki pripomorejo k vzpostavitvi ravnovesja v vranici. Tradicionalna kitajska medicina namreč uči, da so neprijetni občutki v želodcu in slabost pogosto tudi posledica porušenega ravnovesja v omenjenem organu. V nadaljevanju boste tako našli štiri recepte za blagodejne napitke, ki izvirajo iz tradicionalne kitajske medicine. Priporočljivo je, da imate vedno pri roki sestavine, iz katerega lahko pripravite vsaj enega izmed teh napitkov. Če vas obide slabost, boste lahko tako poskrbeli, da se boste že kmalu počutili precej bolje …

1. Napitek iz semen kardamoma

V tradicionalni kitajski medicini se za kardamomova semena uporablja poimenovanje sha ren. Gre za zelo aromatična, okusa polna semena. Za pomiritev želodca in hitrejše premagovanje slabosti je koristno predvsem olje oziroma maščoba, ki se pridobiva iz teh semen. Ker ima najbolj blagodejne učinke sveže iztisnjena maščoba, je priporočljivo, da kupite sveža semena, ki jih nato strete oziroma zmeljete sami. Za pripravo napitka, namenjenega lajšanju težav z razdraženim želodcem in s slabostjo, boste potrebovali 1 žličko strtih/zmletih semen kardamoma, ki jih prelijte s skodelico vrele vode. Pomešajte in počakajte do 5 minut. Mešanico nato precedite in čaj popijte. Napitek si lahko privoščite do trikrat dnevno.

2. Napitek iz mandarinine lupine

Mandarinino lupino oziroma olupek večinoma precej hitro zavržemo. Vendar je ta navidezni odpadek precej bolj uporaben, kot si morda predstavljate. V tradicionalni kitajski medicini je posušena mandarinina lupinica imenovana chen pi, cenjena pa je predvsem zaradi blagodejnih vplivov na prebavila. Pomaga namreč pri odpravi morebitnih blokad v prebavnem traktu, ki so pogosto krive za slabost. Napitek, ki ga pripravite iz mandarinine lupine, lahko tako prepreči bruhanje. Pomembno je seveda, da uporabite olupek ekološko pridelanih mandarin, katerih lupina ni bila obdelana s potencialno nevarnimi snovmi. Za pripravo napitka potrebujete 1,5 žličke posušenega in zmletega olupka mandarine. Prah prelijte s skodelico vrele vode. Po 10 minutah precedite.

3. Ingverjev čaj

Verjetno nam ingverja ni treba posebej predstavljati – ingverjeva korenina je namreč še danes izjemno priljubljena sestavina za pripravo čaja. Vendar pa nikakor ne gre za »novodobno pogruntavščino«. Ingver ima namreč med drugim zelo pomembno mesto tudi v tradicionalni kitajski medicini. Med številne pozitivne vplive, ki se pripisujejo ingverjevi korenini, sodi tudi pozitiven vpliv na prebavo. Ingver namreč spodbuja nastajanje tekočin, ki imajo blagodejen učinek na naš prebavni sistem, obenem pa blaži slabost in prispeva k boljšemu delovanju vranice. Tako je napitek, pripravljen iz ingverja, kot nalašč za blažitev slabosti. Za pripravo čaja uporabite nekaj tanjših rezin svežega ingverja ali zvrhano žličko ingverja v prahu. Prelijte s skodelico vode, ki ste jo pred tem zavreli, nato pa nekoliko ohladili. Počakajte približno 7–8 minut. Tekočino nato precedite in popijte. 

4. Čaj iz korenine ginsenga

Zadnja možnost za ublažitev slabosti, ki jo predstavljamo, je čaj, pripravljen iz korenine ginsenga. Tudi to je napitek, ki je v tradicionalni kitajski medicini zelo cenjen. Še posebej koristen naj bi bil kot pomoč pri lajšanju slabosti, ki je povezana z virusnimi okužbami. Čaj pripravite tako, da v skodelico tople vode vmešate 1 žličko korenine ginsenga v prahu. Po približno 5 minutah precedite in popijte.

6 korakov za jesensko razstrupljanje telesa

V preteklosti je bil človeški organizem precej bolj usklajen z naravnimi cikli – tako z menjavo dneva in noči kot z menjavo letnih časov. Danes je ta povezava pogosto precej načeta. Umetna svetloba nam omogoča, da ostajamo budni pozno v noč, kar poruši naš naravni bioritem. Obenem pa ne posvečamo več posebne pozornosti menjavi letnih časov.

Vendar pa pomeni vstop v nov letni čas začetek novega obdobja, kar zahteva posebne priprave. V skladu s tradicionalno kitajsko medicino naj bi bili v vsaki sezoni v ospredju določeni organi, ki zahtevajo dodatno pozornost. Jeseni so to pljuča in debelo črevo. Kako se torej kar najbolje prilagoditi na spremembe, ki jih prinaša jesenski čas?

1. Povečajte vnos čebule in česna

Tako čebula kot česen sta zelo koristna za razstrupljanje pljuč, obenem pa se lahko pohvalita s pozitivnim vplivom na črevesje. Ko vstopimo v jesen, je tako smiselno povečati vnos omenjenih živil, ki ju poskušajte vključevati v čim več jedi. Odlična izbira za jesensko razstrupljanje telesa sta na primer česnova in čebulna juha. Sestavini pa lahko uporabite celo za pripravo čaja.

Razstrupljevalni napitek iz jabolk in redkvic

2. Ne skoparite z začimbami

Mnoge začimbe nam lahko zelo uspešno pomagajo pri spodbujanju procesa razstrupljanja telesa. Prav začimbe so pogosto zelo bogate z antioksidanti in drugimi snovmi, ki so pomembne za preprečevanje oksidativnega stresa, blažitev vnetij in krepitev imunskega sistema. Obenem pa imajo lahko začimbe zelo pozitiven vpliv na prebavo. Kot je znano, pa je dobra prebava izredno pomembna za odstranjevanje odpadnih snovi iz telesa. V jesenskih mesecih zato ne skoparite pri uporabi začimb, kot so kurkuma, ingver, koromač, cimet, timijan in rožmarin.

3. Pripravite si jesenski razstrupljevalni napitek

Potrebujete 1 srednje veliko peso, 1 jabolko, 3 redkvice in skodelico nasekljanih ohrovtovih listov. Sestavine očistite in jih nato zmešajte v mešalniku skupaj z malce vode. Napitek je kot nalašč za jesenske mesece, zato priporočamo, da si ga pripravljate čim pogosteje. Pripomogel bo k razstrupljanju telesa in poskrbel, da boste polni energije celo v najbolj turobnih jesenskih dneh.

4. Poskrbite, da bo med spanjem prostor povsem zatemnjen

Za uspešno razstrupljanje telesa je zelo pomemben tudi kakovosten spanec, ki pa ni mogoč, če nas med spanjem moti umetna svetloba. Vse krajši dnevi pogosto omejijo naše možnosti za izpostavljenost naravni svetlobi, umetna svetloba v nočnem času pa nato predstavlja dodatno motnjo, zaradi katere je naš organizem povsem zmeden. Jesen je tako odličen letni čas, da postanete pozorni na to, da je spalnica ponoči povsem zatemnjena. To seveda pomeni tudi, da bi morala biti spalnica prostor, kamor ne prinašate elektronskih naprav. Če vaša senčila ne blokirajo povsem svetlobe, ki jo oddajo ulične svetilke, vam priporočamo, da morda razmislite o nakupu spalne maske.

Tekoči klorofil

5. Preizkusite tekoči klorofil

Tekoči klorofil je lahko koristna spodbuda za učinkovitejše razstrupljanje telesa. Pripomore lahko tudi k boljši prekrvavitvi oziroma k boljši oskrbljenosti celic s kisikom. To med drugim pomeni manj utrujenosti, ki je pogosta težava v jesenskih mesecih. Prehod iz poletja v jesen lahko namreč za marsikoga predstavlja precejšen šok. Dodatna odlika tekočega klorofila pa je, da lahko zelo pozitivno vpliva na vaš telesni vonj.

6. Poskrbite za zadosten vnos probiotikov

Probiotiki so izjemno pomembni za zdravo črevesje. Gre namreč za t. i. koristne bakterije, s katerimi lahko preprečimo, da bi v črevesju prevladale bakterije z negativnim vplivom na naše zdravje. Povečan vnos probiotičnih živil, kot je na primer kislo zelje, naj bi bil v jesenskem času še posebej pomemben. Po potrebi pa si lahko pomagate tudi s kakovostnimi probiotičnimi dopolnili.

Preberite tudi: Razstrupljanje telesa – hitra čistilna dieta za naše telo