Prijava
Povečujoča se odpornost bakterij na različne antibiotike predstavlja eno najresnejših sodobnih težav, povezanih z javnim zdravjem. To dejstvo pripoznava celo Svetovna zdravstvena organizacija. Nova raziskava, ki je bila objavljena v reviji Microbial Biotechnology, prinaša dodatne uvide v to problematiko. Bakterijska odpornost naj bi bila namreč, sodeč po izsledkih te raziskave, povezana tudi z radioaktivnimi odpadki in delci težkih kovin v prsti.
Omenjena raziskava prinaša dodatno potrditev določenih hipotez, ki so nastale na podlagi predhodnih izsledkov. Že pred tem so bile namreč objavljene študije, katerih izsledki so implicirali, da je ena izmed posledic bakterijske prilagoditve na težke kovine in radioaktivno onesnaževanje pridobitev »protiantibiotičnih lastnosti«.
Glavna težava čezmerna uporaba antibiotikov tako pri človeku kot v živinoreji
Zagotovo si je brez antibiotikov skorajda nemogoče predstavljati sodobno medicino. Mnoge okužbe, ki bi bile lahko sicer celo usodne, je mogoče precej uspešno premagati prav s pomočjo antibiotikov. Vendar pa se mnogi strokovnjaki strinjajo, da je postala uporaba antibiotikov čezmerna. Tako se pogosto predpisujejo tudi takrat, ko niso zares potrebni. Obenem pa je velika težava ekscesna uporaba antibiotikov v živinoreji.
Čeprav je to, da bakterije razvijejo odpornost na antibiotike, po eni strani precej naraven pojav, pa opisano človeško ravnanje močno poveča verjetnost zanj. Določeni dokazi pa napeljujejo k temu, da bi morali pri naraščajoči bakterijski odpornosti na antibiotike upoštevati še tretji člen. Tovrstna odpornost se lahko namreč razvije tudi kot odziv na nekatere snovi, ki veljajo za onesnaževalce okolja. V skupino teh snovi med drugim spadajo tudi težke kovine. Ko so bakterije, ki so sicer naravno prisotne v prsti, izpostavljene delcem težkim kovin, razvijejo odpornost na te snovi, med tem procesom pa naj bi se razvila tudi odpornost na antibiotike.
Raziskovalci preučevali specifike bakterij na močno onesnaženih območjih
V okviru uvodoma omenjene študije so poskušali raziskovalci podrobneje preučiti te procese in povezave. Pri tem so se osredotočili predvsem na območje v ameriški zvezni državi Severna Karolina, kjer se je dobra tri desetletja proizvajalo jedrsko orožje. Proizvodnja je vključevala tudi različne industrije težkih kovin, odpadki, ki so nastajali pri tem, pa so se postopoma vse bolj kopičili v neposredni okolici.
Raziskovalci so odvzeli vzorce prsti na štirih različnih območjih (območje z malo odpadki; območje, kjer so prevladovali jedrski delci; območje, kjer so prevladovale težke kovine; območje z jedrskimi delci in težkimi kovinami). Nato so analizirali genetsko zgradbo bakterij na vseh štirih območjih. Tisto, kar so raziskovalci opazili najprej, je bila manjša raznolikost bakterij v tistih vzorcih prsti, ki so bili najbolj onesnaženi z jedrskimi delci in/ali delci težkih kovin. Čeprav so bile bakterije, odporne tako na onesnaževalce okolja kot na antibiotike, odkrite v vseh štirih vzorcih, pa je bila količina tovrstnih bakterij močno povečana prav na najbolj onesnaženih območjih.
Za zdaj potrjena le korelacija, ki pa se ujema z nekaterimi predhodnimi odkritji
Izsledki raziskave so torej pomembni za prihodnje razmišljanje o tem, kako se spopasti s težavo, ki jo predstavlja bakterijska odpornost na vse večje število antibiotikov. Zdi se, da bo treba tudi tu upoštevati vpliv, ki ga ima onesnaževanje okolja, še posebej ko gre za določene snovi.
A čeprav so izsledki izjemno zanimivi in pomenljivi, raziskovalci opozarjajo, da vendarle niso možni prehitri zaključki. Gre namreč zgolj za odkrito korelacijo, ne za potrjeno vzročno-posledično povezavo. Za potrditev slednje bodo tako potrebne dodatne raziskave, ki pa so vsekakor zelo smiselne in potrebne za zares celostno razumevanje bakterijske odpornosti za antibiotike, še posebej ker to ni prvi primer odkritja tovrstne korelacije.
