Goba čaga (Inonotus obliquus), znana tudi kot brezin luknjač, se v Sibiriji in v nekaterih drugih delih Azije – pa tudi na območju Severne Evrope –  uporablja že več stoletij. Gre za gobo, ki je nepogrešljiva sestavina v številnih tradicionalnih pripravkih, namenjenih lajšanju najrazličnejših zdravstvenih težav. Tradicionalno se je čaga, ki so jo pred tem zmleli v prah, najpogosteje uporabljala za pripravo močnih čajev. Danes pa je na voljo tudi v drugih oblikah. Med drugim je na primer mogoče kupiti prehranska dopolnila iz čage v obliki kapsul.

Pri pripravi čaja se lahko čaga kombinira z drugimi sestavinami oziroma gobami, ki so znane po blagodejnem vplivu na zdravje. Ena od možnosti je na primer čaj, pripravljen iz čage in glavatca (Cordyceps).

Žal nimamo na voljo veliko znanstvenih raziskav, izvedenih na ljudeh, ki bi potrjevale pozitivne učinke čage. Toda obilje anekdotičnih dokazov in dejstvo, da gre za gobo, ki vsebuje ogromno antioksidantov in vlaknin, pričata o tem, da lahko čaga pomaga pri najrazličnejših zdravstvenih težavah. Koristna je lahko preventivno, pa tudi kot podpora zdravljenju različnih bolezni.

Krepitev imunskega sistema

Eden od najpogostejših pozitivnih učinkov, ki se omenjajo v povezavi s čago, je pozitiven vpliv na imunski sistem. Snovi v gobi lahko namreč aktivirajo bele krvničke, kar poskrbi za učinkovitejši imunski odziv. Telo tako lažje premaga patogene bakterije in viruse. Čaga je lahko torej koristna za hitrejše premagovanje različnih okužb, pri čemer so njeni učinki omejeni samo na obdobje, ko je vnetni odziv nujen, torej na obdobje, ko našemu organizmu resnično grozi nevarnost. Uporaba čage tako ne povečuje nevarnosti za kronična vnetja. Nasprotno, pripravki iz te gobe lahko celo pomagajo v boju s kroničnimi vnetji, ki nemalokrat vodijo do zelo resnih zdravstvenih težav. Kljub temu pa je dobro, da se osebe z avtoimunskim obolenjem pred morebitnim začetkom uporabe pripravkov iz čage posvetujejo z zdravnikom.

Uravnavanje krvnega sladkorja

Pripravki, izdelani iz gobe čaga, so lahko koristni za osebe, ki se spopadajo s sladkorno boleznijo – oziroma kot del preventive za preprečevanje omenjene bolezni. Uživanje čajev in drugih pripravkov iz čage lahko namreč zmanjša tveganje za t. i. inzulinsko rezistenco. Gre za neobčutljivost celic na inzulin, zaradi katere celice ne morejo absorbirati glukoze, posledično pa ostaja raven krvnega sladkorja zelo visoka. Občutljivost celic na inzulin je torej nujna za uspešno uravnavanje krvnega sladkorja.

Zniževanje holesterola

Goba čaga lahko pomaga tudi pri uravnavanju holesterola. Pripravki iz gobe naj bi zmanjševali količino škodljivega LDL-holesterola v krvi, pa tudi trigliceridov. Obenem pa lahko pripomorejo k povečanju količine koristnega holesterola (HDL-holesterol). Čaga je lahko tako koristna pomoč pri preprečevanju različnih srčno-žilnih obolenj. Povišane vrednosti HDL-holesterola in trigliceridov, ki so običajno posledica neustrezne prehrane, namreč spadajo med glavne dejavnike tveganja za bolezni srca in ožilja. Za opisane učinke naj bi bili zaslužni predvsem antioksidanti v gobi.  

Protirakavi učinki

Bogastvo antioksidantov v čagi naj bi poskrbelo celo za protirakavo delovanje gobe. Posebno koristen naj bi bil antioksidant, imenovan triterpen, ki lahko pomaga pri uničevanju rakavih celic oziroma pri zmanjševanju tveganja za mutacije celic, ki lahko vodijo do razvoja tumorjev. Osnovna naloga antioksidantov je sicer zmanjševanje tveganja za oksidativni stres. Gre namreč za snovi, ki nevtralizirajo negativne učinke prostih radikalov – izredno reaktivnih ionov, atomov in molekul, ki nastajajo kot stranski produkt različnih procesov v našem telesu. Kopičenje prostih radikalov lahko privede do oksidativnega stresa, ta pa poveča tveganje za najrazličnejše zdravstvene težave, vključno z rakavimi obolenji. Opozoriti je sicer treba, da bodo za dokončno potrditev protirakavega delovanja čage potrebne večje raziskave, izvedene na ljudeh. Opozorilo: Upoštevajte, da pripravki iz čage niso primerni za osebe z motnjami strjevanja krvi in med uporabo zdravil, ki redčijo kri (med tovrstna zdravila na primer spada aspirin).