Ljubljana, 20. avgusta – Z današnjim dnem je v Sloveniji uradno začela veljati novela zakona o zaščiti živali, ki prinaša pomembne spremembe na področju ravnanja z rejskimi, hišnimi in eksotičnimi živalmi. Ključne novosti vključujejo prepoved kastracije pujskov brez anestezije, prepoved reje kokoši v kletkah, obvezno označevanje mačk ter prenovljen sistem financiranja zavetišč.
Kastracija pujskov brez anestezije bo prepovedana
Ena osrednjih sprememb je prepoved kastracije pujskov brez uporabe anestezije in protibolečinskih sredstev, ki bo začela veljati 1. januarja 2026. Ukrep je sprožil burne odzive med slovenskimi prašičerejci, saj menijo, da bodo v neenakopravnem položaju v primerjavi z rejci v nekaterih drugih državah EU, kjer ta praksa še ni prepovedana.
Kljub temu so iz Farmi Ihan, največjega prašičerejca v državi, že napovedali, da bodo jeseni uvedli kastracijo s splošno anestezijo, kar pomeni pomemben korak k bolj etični obravnavi rejnih živali.
Adijo, baterijska reja kokoši – a ne še takoj
Z 1. januarjem 2029 bo v Sloveniji prepovedana reja kokoši v kletkah. Predstavniki kmetov so si prizadevali za prehodno obdobje vse do leta 2035, kot to velja v nekaterih državah članicah EU, a zakon prehod določa krajše.
Po podatkih ministrstva za kmetijstvo je v Sloveniji trenutno le še 10 odstotkov oz. 35 rejcev, ki uporabljajo baterijsko rejo. Tem rejcem bo država nudila pomoč pri prestrukturiranju v bolj etične oblike reje.
Mikročipiranje mačk postaja obvezno
Z letom 2027 bo v Sloveniji obvezno označevanje mačk, podobno kot že velja za pse. Lastniki bodo morali zagotoviti, da bo mačka do 12. tedna starosti označena na predpisan način, najverjetneje z mikročipom.
Natančne pogoje bo določil minister za veterinarstvo v sodelovanju z resornimi organi, zakon mu za to daje dve leti časa.
Nov sistem financiranja zavetišč
Novela zakona prenavlja tudi model financiranja oskrbe zapuščenih živali v zavetiščih:
Prvih 60 dni oskrbo plača občina.
Naslednjih 120 dni stroške prevzame država.
Po 180 dneh država krije 35 odstotkov, preostanek pa imetnik zavetišča.
Hkrati zakon uvaja možnost začasnega rejništva za zapuščene živali, kar naj bi spodbudilo posvojitve in razbremenilo kapacitete zavetišč.
Pomoč za zapuščene in upokojene kopitarje
Zakon prvič vzpostavlja tudi pravno podlago za sistemsko skrb za zapuščene in upokojene konje in druge kopitarje. Ministrstvo bo v enem mesecu objavilo razpis za podelitev koncesij, ki bodo omogočile primerno oskrbo teh živali.
Omejitve glede eksotičnih živali
V 18 mesecih bo moral minister za veterinarstvo, skupaj z ministrom za ohranjanje narave, določiti seznam dovoljenih vrst eksotičnih živali, ki jih bo dovoljeno imeti kot hišne ljubljenčke. Namen ukrepa je zaščita živali, okolja in javnosebne varnosti.
Sivka je ena tistih rastlin, ki jih je skoraj nemogoče ne vzljubiti. Njen vonj pomirja, njeni cvetovi pa so pravi magnet za čebele in metulje. Poleg tega sivka ni samo lepotica na vrtu, ampak tudi vsestranska pomočnica v gospodinjstvu – od odišavljenih omar do domačih čajev in mazil. Če imate na vrtu eno samo rastlino, si kmalu zaželite, da bi jih imeli več. Najlažji način za širjenje sivke je razmnoževanje s potaknjenci, avgust pa je eden najboljših mesecev za to opravilo.
Zakaj je avgust idealen čas za razmnoževanje sivke, kako pravilno pripraviti potaknjence, kakšne pogoje potrebujejo za ukoreninjenje in kako se izogniti najpogostejšim napakam? Če boste sledili preprostim korakom, boste že naslednjo sezono lahko uživali v več grmih sivke, ki bodo s svojim vonjem in barvo obogatili vaš vrt.
Zakaj sivko najlažje razmnožujemo s potaknjenci?
Sivka je rastlina, ki jo sicer lahko sejemo iz semen, a ta postopek je precej dolgotrajen in nezanesljiv. Sejančki pogosto ne podedujejo vseh lastnosti matične rastline, zato se lahko zgodi, da bodo novi grmički manj aromatični, drugačne oblike ali manj odporni. Pri potaknjencih pa dobimo natančno kopijo matične rastline.
To pomeni:
enako barvo in obliko cvetov,
enako moč vonja in vsebnost eteričnih olj,
enako rastno obliko in odpornost.
Poleg tega je to precej hitrejši in zanesljivejši način kot sejanje. Čeprav ne uspe vedno vsak potaknjenec, je uspešnost dovolj visoka, da si hitro ustvarimo pravo dišečo gredico.
Zakaj je avgust pravi čas?
Poletje je za sivko obdobje največjega razcveta. Do avgusta večina cvetov že odcveti, rastlina pa začne pripravljati nove poganjke, ki so dovolj zreli, a še vedno prožni. To je idealna kombinacija za potaknjence: poganjki niso več mehki in vodeni, hkrati pa še niso oleseneli do te mere, da bi se težko ukoreninili.
Avgust ima še eno prednost: tla in zrak so še vedno topli, kar spodbuja rast korenin, hkrati pa je poletna vročina že nekoliko popustila. Potaknjenci tako dobijo priložnost, da se ukoreninijo, preden jih doleti hladnejša jesen.
Kako izbrati primerne poganjke?
Prvi korak pri uspešnem razmnoževanju sivke je izbira pravih poganjkov. To ni nekaj, kar bi počeli na pamet – majhne podrobnosti lahko odločajo o tem, ali se bo potaknjenec prijel ali ne.
Idealni poganjki:
so dolgi približno 8–10 cm,
imajo zdrave liste, brez poškodb ali bolezni,
niso povsem mladi in mehki, a tudi ne povsem oleseneli,
rastejo na močnem in zdravem delu rastline.
Izogibajte se poganjkom, ki so cveteli. Ti so pogosto izčrpani in ne razvijejo več tako močnih korenin. Najbolje je izbrati mlajše, stranske poganjke, ki še niso cveteli.
Postopek priprave potaknjencev
Ko imate izbrane poganjke, je treba potaknjenec pravilno pripraviti.
Odrežite poganjek s čistim, ostrim nožem ali škarjami. Rezalno orodje naj bo razkuženo, da se izognete prenosu bolezni.
Odstranite spodnje liste na spodnjih 3–4 cm stebla. Pustite le nekaj zgornjih listov, ki bodo poganjku omogočali fotosintezo.
Po potrebi skrajšajte zgornji del poganjka, če je predolg ali ima preveč listov. Tako bo rastlina več energije usmerila v razvoj korenin.
Potopite spodnji del v hormon za ukoreninjenje (ni nujno, a poveča uspešnost). Če tega nimate, lahko uporabite domačo alternativo, kot je cimet v prahu, ki deluje protiglivično.
Sajenje potaknjencev
Ko so potaknjenci pripravljeni, jih je treba pravilno posaditi.
Za to potrebujete:
manjše lončke ali setvene platoje,
lahek in zračen substrat (najbolje mešanica šote, perlita in malo peska),
možnost, da lončke postavite v polsenčno, toplo okolje.
Vsak potaknjenec posadite nekaj centimetrov globoko, tako da spodnji del, kjer ste odstranili liste, pride v stik z zemljo. Tla rahlo pritisnite okoli stebla, da bo potaknjenec stabilen.
Nega po sajenju
Sajenje je šele začetek. Najtežji del je poskrbeti, da se bodo potaknjenci ukoreninili. To običajno traja nekaj tednov, zato je pomembno, da jim zagotovite pravilne pogoje.
Vlaga: substrat mora biti rahlo vlažen, nikoli premočen. Preveč vode povzroči gnitje.
Svetloba: potaknjenci potrebujejo svetlo okolje, vendar brez neposrednega sonca, ki bi jih izsušilo.
Zračenje: če potaknjence pokrijete s prozorno vrečko ali mini rastlinjakom, poskrbite za redno zračenje, da preprečite plesen.
Temperatura: najboljše so temperature med 18 in 25 °C.
Po približno 4–6 tednih bi morali prvi potaknjenci že začeti razvijati korenine. Prepoznali boste po tem, da začnejo odganjati nove liste.
Presajanje in priprava na zimo
Ko potaknjenci razvijejo močan koreninski sistem, jih lahko presadite v večje lončke. Čeprav vas bo zamikalo, da jih takoj posadite na prosto, je bolje, da prvo zimo preživijo na zaščitenem mestu – v rastlinjaku, zimskem vrtu ali svetlem prostoru brez zmrzali.
Sivka je sicer odporna na mraz, a mlade rastline so še občutljive in jih lahko prva zima uniči. Naslednjo pomlad jih boste lahko presadili na gredo, kjer bodo hitro rasle in že naslednje leto morda celo cvetele.
Najpogostejše napake pri razmnoževanju sivke
Razmnoževanje sivke s potaknjenci ni zapleteno, a obstajajo manjše pasti, na katere je dobro biti pozoren:
Preveč vode: največji razlog za propad potaknjencev je gnitje zaradi stalno mokre zemlje.
Premalo svetlobe: brez dovolj svetlobe rastline oslabele in se ne ukoreninijo.
Predolgi poganjki: če potaknjence pustimo predolge, porabijo preveč energije za liste namesto za korenine.
Nepotrpežljivost: presajanje, preden se razvije močan koreninski sistem, pogosto pomeni izgubo rastline.
njene cvetove uporabljamo v čajih, mazilih, kopelih in kulinariki.
Če jo razmnožujemo s potaknjenci, si ustvarimo zalogo rastlin, ki bodo vsako leto bogatile naš dom in vrt. Poleg tega razmnoževanje s potaknjenci krepi vez z naravo – občutek, da smo sami ustvarili novo rastlino, je neprecenljiv.
Ameriški slamnik nekateri gojijo zaradi čudovitih škrlatnih cvetov, drugi pa zaradi njegove zdravilne moči. Čaji, tinkture in posušeni pripravki iz ameriškega slamnika so cenjeni kot podpora imunskemu sistemu in kot pomoč pri lajšanju prehladov. Toda da bi rastlina ohranila vse svoje dragocene snovi, je treba cvetove in liste sušiti pravilno. Prav tukaj pa vrtičkarji pogosto naredijo največ napak.
V nadaljevanju razkrivamo najpogostejše napake pri sušenju ameriškega slamnika – in kako se jim izogniti, da bo vaš trud poplačan z zdravilnimi pripravki najvišje kakovosti.
Napačen čas nabiranja cvetov in listov
Ena izmed pogostih napak je, da ljudje obirajo cvetove in liste ob napačnem času. Rastlina ima največ učinkovin takrat, ko je v polnem cvetenju. Če cvetove oberemo prezgodaj, še ne vsebujejo dovolj zdravilnih snovi. Če čakamo predolgo, začnejo veneti in izgubljajo svojo moč.
Cvetove nabiramo, ko so popolnoma razprti.
Liste nabiramo sproti, med cvetenjem.
Korenine se običajno izkopljejo šele jeseni drugega ali tretjega leta.
Sušenje na direktnem soncu
Druga pogosta napaka je, da ljudje cvetove posušijo kar na soncu, ker mislijo, da se bodo tako hitreje posušili. Res je, a ob tem izgubijo veliko svojih zdravilnih učinkovin, predvsem občutljive antioksidante in eterična olja. Poleg tega cvetovi ob direktnem soncu pogosto porjavijo.
Najbolje je sušiti v senci, na prepihu, kjer je temperatura zmerna. Še boljša izbira so sušilniki z nastavitvijo nizke temperature (do 40 °C).
Izogibajte se neposrednemu soncu.
Idealno: zračen, suh prostor s senco.
Če uporabljate pečico, naj bo vrata rahlo odprta.
Preveč naloženega materiala
Mnogi vrtičkarji naredijo napako, da preveč cvetov ali listov zložijo skupaj, v debele plasti. Tako zrak ne kroži dovolj, material se začne potiti in hitro pride do plesni. Posledica je, da lahko izgubite večino pridelka.
Rešitev je preprosta: cvetove in liste razporedite v tankem sloju, tako da se med seboj ne dotikajo. Če uporabljate mreže ali pladnje, jih občasno pretresite ali obrnite.
Napačna temperatura sušenja
Tudi previsoka temperatura je pogosta težava. Če sušimo pri več kot 45 °C, se učinkovine hitro razgradijo. Čaj bo sicer dišal in imel barvo, a zdravilna moč bo precej manjša. Po drugi strani pa prenizka temperatura in vlaga pomenita nevarnost plesni.
Optimalna temperatura: 35–40 °C.
Sušenje običajno traja nekaj dni.
Sušimo, dokler cvetovi niso krhki in listi šelestijo.
Nepravilno shranjevanje po sušenju
Največja škoda se pogosto zgodi šele po tem, ko mislimo, da smo delo opravili. Posušene cvetove ljudje shranijo v steklene kozarce, ki jih postavijo na sončno polico. Tako se hitro uniči vse dobro, kar smo ohranili.
Pravilno je, da posušen ameriški slamnik shranjujemo v papirnatih vrečkah ali temnih steklenih kozarcih, na hladnem in suhem mestu. Najbolj primerno je shranjevanje v shrambi, kjer ni nihanj temperature.
Shranjujte v temi, ne na svetlobi.
Uporabite nepredušne kozarce ali vrečke.
Porabite v enem letu – kasneje zdravilna moč upade.
Nabiranje v vlažnem vremenu
Ena izmed manj očitnih napak je, da ljudje cvetove in liste nabirajo v vlažnem vremenu, po dežju ali ko je še jutranja rosa. Takrat rastlina vsebuje preveč vlage, kar oteži sušenje in poveča tveganje za plesen.
Najbolje je nabirati pozno dopoldne, ko se rastlina osuši, a sonce še ni premočno. Takrat so učinkovine najbolj stabilne.
Uporaba že poškodovanih delov
Nekateri mislijo, da se lahko posuši tudi listje, ki je že rumeno ali cvetovi, ki so se že začeli sušiti na steblu. To je napaka – taki deli rastline ne vsebujejo več dovolj zdravilnih učinkovin in imajo lahko celo grenak, neprijeten okus.
Uporabljamo samo zdrave, čvrste cvetove in liste brez poškodb in znakov bolezni.
Ognjič je ena izmed tistih rastlin, ki jo preprosto vzljubiš. Njeni oranžni in rumeni cvetovi prinašajo veselje na vrt, hkrati pa nudijo zdravilno moč v obliki čajev, tinktur in mazil. Ni naključje, da je ognjič (Calendula officinalis) ena najbolj cenjenih zdravilnih rastlin pri nas in v svetu. A da bi ga imeli vedno pri roki, je pametno, da semena pobiramo sami. S tem prihranimo denar, ohranimo kakovostno seme in hkrati začutimo posebno zadovoljstvo, da smo del naravnega cikla.
V nadaljevanju bomo raziskali, kdaj je pravi čas za pobiranje semen, kako jih pravilno pripravimo na shranjevanje, in kakšne napake se pri tem najpogosteje zgodijo. Prav tako bomo pogledali, zakaj je shranjevanje semen ognjiča pomembno ne samo za vrtnarje, temveč tudi za ohranjanje kulturne in zdravilne tradicije.
Kdaj je pravi čas za pobiranje semen ognjiča?
Čas je igra zelo pomembno vlogo. Če semena poberemo prezgodaj, še niso dozorela in jih ne bomo mogli shraniti za dolgo časa. Če jih pustimo predolgo, pa bodo preprosto odpadla na tla in jih bo raznesel veter.
Ognjičeva semena nastanejo na mestu, kjer je bil prej cvet. Ko cvetovi ovenijo, se začnejo oblikovati značilni, ukrivljeni plodovi – na prvi pogled spominjajo na majhne, srpaste kavlje. Ko so ti popolnoma suhi in trdi, je čas, da jih poberemo.
Najboljši znaki, da so semena zrela:
barva plodov se spremeni v rjavkasto ali sivkasto,
površina je suha in hrapava,
seme se zlahka loči od cvetne glavice,
cvetna glavica se začne sama odpirati.
Pri ognjiču sezona pobiranja semen običajno nastopi konec poletja v avgustu ali v zgodnji jeseni, odvisno od vremena in časa setve. Pomembno je, da izberemo suh in sončen dan – vlaga je namreč največji sovražnik semen.
Kako pobrati semena ognjiča?
Sam postopek je preprost, a zahteva nekaj potrpežljivosti. Ne smemo hiteti, saj z nedozorelimi semeni ne bomo imeli uspeha.
Izberemo nekaj najlepših rastlin, ki so bile zdrave in močne skozi sezono.
Odrežemo suhe cvetne glavice, v katerih so semena že oblikovana.
Glavice položimo na suho površino (npr. papirnato vrečko ali časopisni papir) in jih pustimo nekaj dni na toplem, zračnem mestu.
Ko so popolnoma suhe, semena nežno izluščimo iz glavic.
Pomembno je, da pri tem ne uporabljamo plastičnih vrečk, saj se lahko v njih nabira vlaga in pride do plesni. Najboljše so papirnate vrečke ali škatlice.
Sušenje in priprava semen na shranjevanje
Sušenje je korak, ki ga nikakor ne smemo preskočiti. Čeprav se semena zdijo suha, pogosto še vsebujejo nekaj vlage. Če jih shranimo prezgodaj, lahko splesnijo.
Semena po luščenju razporedimo v tanki plasti na papirnato brisačo, časopisni papir ali pladenj. Postavimo jih v suh in zračen prostor, a ne na direktno sonce. Sonce bi lahko poškodovalo njihovo kaljivost. Sušimo jih vsaj teden dni, po potrebi tudi dlje, dokler niso popolnoma trda na dotik.
Ko smo prepričani, da so suha, jih lahko pospravimo v shranjevalno embalažo.
Kako pravilno shraniti semena ognjiča?
Shranjevanje semen je prava mala umetnost. Cilj je ohraniti njihovo kaljivost vsaj nekaj let, čeprav je pri ognjiču najbolje, da jih uporabimo v roku dveh let, ko so še najbolj vitalna.
Najboljše možnosti za shranjevanje:
Papirnate vrečke: omogočajo, da semena dihajo in se izognejo vlagi.
Steklene kozarčke: dobra izbira, če jih shranjujemo v res suhem prostoru. Dodamo lahko tudi vrečko silikon gela proti vlagi.
Lesene ali kartonske škatle: tradicionalna metoda, ki dobro deluje, če je prostor suh.
Najpomembnejše je, da semena hranimo v hladnem in temnem prostoru. Idealna temperatura je med 5 in 15 °C. To pomeni, da lahko za shranjevanje uporabimo shrambo, klet ali celo hladilnik.
Na vsako vrečko ali posodico je nujno treba napisati datum in vrsto semena. Po nekaj mesecih namreč hitro pozabimo, katera semena smo shranili.
Najpogostejše napake pri shranjevanju semen
Čeprav je postopek videti preprost, se mnogi vrtnarji ujamemo v iste pasti. Da bo naslednje leto ognjič ponovno zacvetel, se izognite naslednjim napakam:
Shranjevanje v vlažnih prostorih: vlaga povzroči plesen in uničenje semen.
Shranjevanje v plastiki: semena ne dihajo in se hitro pokvarijo.
Pomanjkanje označevanja: hitro pozabimo, za katero seme gre.
Pobiranje prezgodaj: nezrela semena preprosto ne bodo vzklila.
Zakaj je lastno seme boljše kot kupljeno?
Morda se zdi, da je enostavneje vsako leto kupiti vrečko semen v trgovini. A lastno seme ima nekaj posebnih prednosti.
Najprej je tu občutek samooskrbe – vedeti, da smo sami poskrbeli za rastline prihodnje sezone, prinaša zadovoljstvo. Poleg tega pa lastno seme ohranja genetsko pestrost in se bolje prilagaja na lokalne razmere. Če iz leta v leto shranjujemo semena iz lastnega vrta, se rastline postopoma prilagodijo našim tlom, podnebju in celo našemu načinu nege.
Nazadnje pa je tu še ekonomičen vidik. Ognjič se hitro razmnožuje, kar pomeni, da že iz nekaj cvetov dobimo dovolj semen za celo gredo – in to brez stroškov.
Kako dolgo semena ostanejo kaljiva?
Semena ognjiča so relativno vzdržljiva, a z leti izgubljajo svojo kaljivost. Najboljša so v prvih dveh letih po pobiranju, nato pa odstotek kaljenja počasi upada. Po treh do štirih letih jih je smiselno uporabiti le še kot poskus.
Za večjo zanesljivost lahko vsako pomlad pred setvijo naredimo majhen preizkus: nekaj semen posejemo v lonček in počakamo, koliko jih vzklije. Tako bomo vedeli, ali je seme še primerno za setev na večji gredi.
Ognjič kot simbol tradicije in zdravja
Pobiranje semen ni samo praktično opravilo. Je tudi način, kako ohranjamo stik z naravo in z dediščino naših prednikov. Ognjič je bil v slovenski kulturi vedno simbol sonca, zdravja in upanja. Shranjevanje semen pomeni, da ohranjamo to tradicijo za prihodnje rodove.
Ob tem ne gre pozabiti na njegovo zdravilno moč. Vsak cvet, ki ga vzgojimo iz lastnega semena, je potencialno zdravilo v naši domači lekarni. Ko bo naslednje leto ognjič znova zacvetel, bomo vedeli, da je vsak cvet rezultat našega truda in pozornosti.
Ajdovščina, 20. avgusta – Zaradi podora kamenja je cesta Ajdovščina-Predmeja pri predoru pod Predmejo popolnoma zaprta. Promet je možen po cesti Predmeja- Col-Ajdovščina, ki je sicer precej daljša.
Na terenu so že pristojne službe, ki ugotavljajo trenutno stanje. Sedaj pričakujejo geologa, zaradi nevarnosti novega podora pa ceste do njegove odločitve ne bodo niti čistili in ostaja zaprta.
Po ogledu se bodo odločili, kako bodo ukrepali, je za STA povedal poveljnik občinskega štaba Civilne zaščite Ajdovščina Igor Benko.
Sadovnjaki v avgustu zaživijo na poseben način. Medtem ko polja še dišijo po žitu in zelenjavne grede dajejo največ, se pod težo vej začnejo nagibati tudi jablane in hruške. Čeprav veliko sort dozori šele septembra in celo oktobra, so prav avgusta tista prva poletna jabolka in zgodnje hruške, ki nas opomnijo, da je jesen že tik pred vrati. Toda kdaj je pravi trenutek, da sadeže poberemo? In kar je še bolj pomembno – kako jih shraniti, da bodo ostali sveži čim dlje?
Kako prepoznamo, da so jabolka in hruške zrela?
Vsakdo, ki je kdaj prehitro ugriznil v še trdo in kislo jabolko, ve, da ni vseeno, kdaj se odločimo za obiranje. Zrelost plodov ni vedno enaka koledarskemu datumu, saj nanjo vplivajo vreme, lega in celo letnik. Zato se zanašamo predvsem na opazovanje in preizkus.
Prvi znak pri jabolkih je sprememba barve – osnova plodu postane svetlejša, pri nekaterih sortah zeleno ozadje prehaja v rumenkasto. Pri rdečih sortah se rdeča barva okrepi in enakomerno razporedi. Hruške so nekoliko bolj zapletene, saj jih pogosto obiramo še nekoliko trde, da dozorijo šele po obiranju. Njihova lupina postane svetlejša, peclji pa se ob nežnem zasuku zlahka ločijo od veje.
Jabolka so zrela, ko se ob rahlem zasuku sama ločijo od vejice.
Hruške je najbolje obirati, ko so trde, a se peclji enostavno odlomijo.
Preizkusite okus – sladkoba in aroma vam hitro povesta, ali je sadež pripravljen.
Najpogostejše zgodnje sorte
Čeprav pri nas najbolj poznamo jesenske in zimske sorte, imajo svoje mesto tudi zgodnje poletne. Te niso primerne za dolgotrajno skladiščenje, zato jih večinoma pojemo sproti ali predelamo v kompote, sokove in marmelade.
Zgodnje jablane
Med zgodnjimi jabolki je pri nas priljubljena sorta ‘Discovery’, ki dozori že sredi avgusta in ima prijetno sladko-kiselkast okus. Prav tako pogosto najdemo ‘Summerred’ ter staro sorto ‘Bela zvezda’. Njihova lupina je tanka, meso pa sočno, a obstojnost kratka.
Zgodnje hruške
Med hruškami so zgodnje sorte nekoliko manj razširjene, a izjemno cenjene. ‘Junijska lepotica’ in ‘Viljamovka’ sodita med tiste, ki jih ljubitelji komaj čakajo. Prve so drobnejše in osvežilne, medtem ko ‘Viljamovka’ slovi po aromi, ki jo poznamo tudi iz žganja.
Tehnika pravilnega obiranja
Morda se zdi samoumevno, a način obiranja vpliva na kakovost in obstojnost sadja. Če sadeže grobo trgamo ali jih pustimo pasti na tla, se hitreje poškodujejo in začnejo gniti.
Sadje obiramo vedno suho, najbolje dopoldne, ko rosa že izgine, a vročina še ni najmočnejša. Sadež primemo z dlanjo, ga nežno privzdignemo in zasukamo. Če je zrel, bo sam popustil. Nikoli ga ne vlečemo na silo, saj lahko poškodujemo vejo in naslednje cvetne brste.
Uporabite lestev in obiralske košare, da se izognete padcem in udarcem.
Ne tresite drevesa – poškodbe na lupini pomenijo krajšo obstojnost.
Obirajte postopoma, saj sadeži ne dozorijo vsi hkrati.
Kako shraniti jabolka in hruške?
Pri zgodnjih sortah je cilj predvsem čim hitrejša poraba. Vendar pa tudi ta jabolka in hruške lahko zdržijo nekaj tednov, če jih pravilno shranimo. Pozne sorte pa so primerne za daljše skladiščenje, celo do pomladi.
Kratkoročno shranjevanje
Najbolj enostavno je, da sadeže položimo v hladno in temno klet, kjer je temperatura okoli 5–10 °C. Pazimo, da niso zloženi preveč na kup, saj se ob drgnjenju hitro poškodujejo. Dobro je, da jih razporedimo po plasteh v zabojčkih in ločimo po sortah.
Dolgoročno shranjevanje
Za zimske sorte je ključna stalna temperatura okoli 2–4 °C in visoka zračna vlaga. Najboljši prostori so hladne kleti, kjer ni prepiha. Sadeže razporedimo tako, da se med seboj ne dotikajo. Še bolje je, če vsako jabolko ali hruško ovijemo v tanek papir. Tako preprečimo širjenje gnilobe, če se en sadež pokvari.
Odstranite vse poškodovane plodove – ti se shranijo le za predelavo.
Redno pregledujte zalogo in odstranite sadeže, ki kažejo znake gnilobe.
Ne shranjujte jabolk in krompirja skupaj – krompir oddaja plin, ki pospešuje zorenje.
Predelava: od marmelad do sušenja
Ker zgodnje sorte ne zdržijo dolgo, je najpogostejši način shranjevanja predelava. Marmelade, kompoti in sokovi so klasična izbira, a v zadnjih letih je vse bolj priljubljeno tudi sušenje. Sušena jabolka in hruške so naraven prigrizek, ki ga z veseljem grizljamo pozimi.
Za sušenje sadeže narežemo na tanke rezine, odstranimo pečke in jih položimo na mrežo. Sušimo jih lahko na soncu, v pečici pri nizki temperaturi ali v sušilniku. Pravilno posušeni plodovi so elastični, a brez odvečne vlage.
Za marmelado uporabite mešanico zrelih in nekoliko manj zrelih sadežev – okus bo bolj uravnotežen.
Za sok so idealna jabolka, ki niso več primerna za skladiščenje.
Sušenje je najbolj naraven način, da shranimo vitamine za zimo.
Jabolka in hruške kot del tradicije
V srednji Evropi imata jablana in hruška posebno mesto. Ni skorajda vrta brez vsaj ene od teh dreves. Poleg tega, da nudita plodove, sta tudi simbol zdravja, plodnosti in domačnosti. Stare sorte, ki jih najdemo na podeželju, so prava zakladnica okusov, ki jih v trgovinah pogosto pogrešamo.
Marsikdo se še spominja, kako je babica v shrambo spravila cele zaboje jabolk, ki so počasi dišala vse do božiča. Ta tradicija se vrača, saj se ljudje znova zavedamo, da doma pridelano sadje nima primerjave s kupljenim.
Zakaj je čas obiranja tako pomemben?
Če sadeže poberemo prezgodaj, ne bodo razvili polne arome. Če čakamo predolgo, bodo začeli gniti, ptice in ose pa bodo opravile svoje. Zato je umetnost obiranja prav v tisti tanki meji, ko je sadež ravno prav zrel, a še vedno dovolj čvrst za shranjevanje.
Prezgodnje obiranje = manj sladkorja, več kisline.
Žvrkljanje olja v ustih je starodavna praksa, ki se je iz Indije in ajurvedske medicine razširila po vsem svetu. V zadnjem desetletju je postala pravi hit na družbenih omrežjih, saj številni zagovorniki obljubljajo, da pomaga pri zdravju zob, dlesni, celo pri razstrupljanju telesa. Med vsemi olji, ki jih lahko uporabimo, pa je kokosovo daleč najbolj priljubljeno zaradi prijetnega okusa, gladke teksture in antibakterijskih lastnosti.
Toda kaj se dejansko zgodi, če se odločimo za 40-dnevni izziv žvrkljanja kokosovega olja vsako jutro? Je to le modna muha ali ima praksa res konkretne učinke?
Kaj je žvrkljanje olja?
Žvrkljanje olja je tehnika, pri kateri olje več minut vrtimo po ustih in ga nato izpljunemo. Namen je, da olje nase veže bakterije in toksine iz ustne votline, hkrati pa mehansko očisti zobne površine. Gre za enega najstarejših ajurvedskih ritualov, znanega pod imenom »kavala« ali »gandusha«.
V praksi to pomeni: zjutraj, na tešče, vzamemo žlico kokosovega olja, ga damo v usta in ga počasi premikamo med zobmi 10–20 minut. Nato ga izpljunemo (ne v umivalnik, ker se olje lahko strdi) in usta speremo z vodo.
Olje nase veže bakterije in nečistoče.
Tehnika izhaja iz ajurvedske medicine.
Najpogosteje se uporablja kokosovo, sezamovo ali sončnično olje.
Zakaj ravno kokosovo olje?
Kokosovo olje je med vsemi najbolj priljubljeno, ker ima prijeten, skoraj sladkast okus in ker vsebuje lavrinsko kislino – naravno snov, ki deluje antibakterijsko in protiglivično. To pomeni, da lahko pomaga zmanjšati količino bakterij v ustih in s tem prispeva k boljšemu zdravju dlesni.
Poleg tega kokosovo olje v ustih ne deluje tako težko kot na primer sezamovo. Zato se ga večina ljudi hitreje navadi in lažje vztraja pri vsakodnevni praksi.
Kaj se zgodi v 40 dneh rednega žvrkljanja?
Čeprav so izkušnje posameznikov različne, se pri večini pojavijo določeni učinki. Nekateri so podprti z raziskavami, drugi ostajajo v domeni osebnih opažanj.
1. Čistejši in bolj beli zobje
Olje ob rednem žvrkljanju mehansko odstranjuje obloge. Zato po 40 dneh večina opazi, da so zobje svetlejši in bolj gladki. Čeprav ne gre za beljenje v pravem smislu, je učinek viden.
2. Manj težav z zadahom
Ena najbolj pogostih sprememb je svežejši dah. Kokosovo olje zmanjšuje bakterije, ki povzročajo neprijeten vonj, zato že po nekaj dneh redne uporabe zadah oslabi.
3. Bolj zdrave dlesni
Študije so pokazale, da žvrkljanje olja lahko zmanjša znake gingivitisa (vnetja dlesni). Po 40 dneh bodo dlesni manj krvavele in bodo manj občutljive.
4. Manj oblog na jeziku
Površina jezika se pogosto prekrije z belkastimi oblogami, ki so posledica bakterij in toksinov. Žvrkljanje jih postopoma odstrani, jezik pa postane čistejši.
5. Občutek razstrupljanja
Zagovorniki ajurvede trdijo, da žvrkljanje pomaga iz telesa odstranjevati toksine. Znanost tega sicer še ni potrdila v celoti, a veliko ljudi poroča o občutku večje lahkotnosti in več energije.
Kako se lotiti 40-dnevnega izziva?
Za uspeh je ključno, da si naredimo rutino. Zjutraj, preden kaj pojemo ali spijemo, vzamemo eno žlico kokosovega olja in ga žvrkljamo 10–20 minut. Če vam je na začetku neprijetno, začnite s krajšim časom, recimo 5 minut, nato pa postopoma podaljšujte.
Vedno na tešče.
Po žvrkljanju olje izpljunite v koš (ne v odtok).
Usta sperite s toplo vodo.
Nato si umijte zobe kot običajno.
Če vztrajate 40 dni, boste učinke zagotovo opazili.
Najpogostejše napake pri žvrkljanju olja
Veliko ljudi obupa, ker se metode lotijo napačno. Tu so najpogostejše napake:
Prekratek čas: 2–3 minute ne zadostujejo. Potrebnih je vsaj 10 minut.
Požiranje olja: tega nikoli ne počnite, saj vsebuje bakterije in toksine.
Žvrkljanje po jedi: najboljši učinek je na tešče.
Uporaba rafiniranega olja: vedno izberite hladno stiskano kokosovo olje.
Kaj pravi znanost?
Več raziskav je potrdilo, da ima žvrkljanje olja lahko pozitiven vpliv na ustno zdravje. Študija iz leta 2017, objavljena v Journal of Traditional and Complementary Medicine, je pokazala, da redno žvrkljanje kokosovega olja zmanjšuje obloge in znake gingivitisa. Druga raziskava, objavljena v Nigerian Medical Journal (2015), je ugotovila, da se je pri mladostnikih po dveh tednih žvrkljanja občutno zmanjšala količina bakterij Streptococcus mutans, ki povzročajo zobno gnilobo.
Čeprav ni dokazov, da bi metoda imela širši vpliv na razstrupljanje telesa, pa je vpliv na ustno votlino dobro podprt.
Povzetek koristi po 40 dneh žvrkljanja kokosovega olja
Svetlejši in čistejši zobje.
Manj zadaha.
Zmanjšano vnetje dlesni.
Čistejši jezik.
Močan občutek svežine v ustih.
Možna dodatna osebna opažanja glede počutja.
Viri in raziskave
Peedikayil, F.C., et al. (2015). Oil pulling therapy and oral health: A review (Terapija z žvrkljanjem olja in ustno zdravje: pregled). Nigerian Medical Journal. Povezava
Asokan, S., et al. (2017). Effect of coconut oil pulling on plaque induced gingivitis (Učinek žvrkljanja kokosovega olja na gingivitis, ki ga povzročajo zobne obloge). Journal of Traditional and Complementary Medicine.
Rezine z breskvami so sočna, preprosta sladica, ki s puhastim biskvitom in svežim sadjem navduši ob vsaki priložnosti. Odlične so kot poletna sladica ali kot sladek prigrizek ob kavi.
Sestavine (12 kosov):
4 jajca
100 g sladkorja
100 g margarine
200 g polostre moke
1/2 zavitka pecilnega praška
3–4 žlice mleka
1 kg breskev
Priprava:
Margarino in sladkor zmiksamo, dodamo rumenjake in mešamo, dokler ne dobimo svetle pene. Nato izmenično dodajamo moko, zmešano s pecilnim praškom, in mleko. Na koncu nežno vmešamo čvrst sneg iz beljakov.
Testo enakomerno razmažemo po pekaču. Po vrhu razporedimo narezane breskve in pečemo počasi v ogreti pečici.
Za boljši okus lahko po vrhu posujemo z drobljencem iz masla, sladkorja in moke.
Avgust je za mnoge vrtičkarje mesec počitka, ko so gredice že polne paradižnikov, bučk in fižola. A prav zdaj se odpre nova priložnost – sajenje kapusnic. Čeprav jih pogosto povezujemo s pomladjo ali zgodnjo jesenjo, je avgust pravzaprav odličen čas za sajenje nekaterih sort zelja, ohrovta in brokolija. Z nekaj premišljenimi potezami boste poskrbeli, da bo vaš vrt rodil tudi pozno jeseni, pa celo pozimi.
Zakaj sadimo kapusnice v avgustu?
Kapusnice spadajo med rastline, ki dobro prenašajo hladnejše vreme. Pravzaprav jim rahle jesenske in zimske temperature pogosto koristijo, saj postanejo listi bolj čvrsti, okus pa slajši. Avgust je čas, ko tla še vedno ohranjajo toploto, a dnevi niso več tako vroči, kar omogoča dobro ukoreninjenje mladih sadik. Poleg tega je v tem obdobju v vrtu več prostora, saj smo številne spomladanske in zgodnje poletne kulture že pobrali.
Topla tla = hiter razvoj korenin.
Manj škodljivcev kot spomladi.
Pridelki bodo zoreli jeseni ali celo prezimili.
Sajenje zelja v avgustu
Zelje je ena najbolj priljubljenih kapusnic, ki jo lahko sadimo še avgusta. Če ga posadimo zdaj, bomo imeli sveže glavice pozno jeseni, nekatere sorte pa lahko tudi prezimijo.
Nasveti za sajenje zelja
Izberite pozne sorte, ki so odporne na mraz.
Sadike posadite na razdaljo 40–50 cm.
Zemljo obogatite s kompostom ali hlevskim gnojem.
Poskrbite za redno zalivanje, saj suša povzroči pokanje glav.
Jesensko zelje je še posebej primerno za kisanje, saj razvije pravo trdoto in okus.
Sajenje ohrovta v avgustu
Ohrovt je ena najbolj hvaležnih rastlin, saj ga lahko obiramo dolgo v zimo. Zimski ohrovt celo potrebuje nekaj mraza, da listi razvijejo sladek okus. Če ga posadite avgusta, boste obirali že jeseni in vse do zgodnje pomladi.
Nasveti za sajenje ohrovta
Sadike posadite na razdaljo 50 cm, da bo imel dovolj prostora.
Ohrovt dobro prenaša nižje temperature, zato ga lahko pustimo na prostem.
Redno odstranjujte plevel in zastirajte tla, da ohranite vlago.
Listi so najbolj okusni po prvih jesenskih slanah.
Sajenje brokolija v avgustu
Brokoli je nekoliko bolj občutljiv kot ohrovt, a še vedno odlično uspeva ob avgustovskem sajenju. Glavice bodo pripravljene za pobiranje pozno jeseni, stranski poganjki pa bodo rastli še naprej, kar podaljša pridelek.
Nasveti za sajenje brokolija
Sadike sadite na razdaljo 40 cm.
Tla naj bodo rodovitna in dobro odcedna.
Poskrbite za dovolj vlage, saj brokoli ne mara suše.
Pobirajte glavne cvetove, preden se cvetovi odprejo.
Kako pripravimo gredo za kapusnice?
Kapusnice so požrešne rastline, zato potrebujejo dobro pripravljena tla. Najbolj jim ustreza ilovnata zemlja, obogatena z organsko snovjo. Če imate možnost, pred sajenjem dodajte kompost ali uležan hlevski gnoj. Pomembno je tudi, da gredice vsako leto rotirate – kapusnic ne sadite na isto mesto vsaj 3 leta, saj so občutljive na bolezni.
Izberite sončno lego.
Dodajte organsko gnojilo ali kompost.
Ohranite kolobar, da preprečite bolezni.
Najpogostejše napake pri sajenju kapusnic avgusta
Veliko vrtičkarjev pri avgustovskem sajenju naredi nekaj tipičnih napak. Če se jim izognete, boste imeli zdrave in močne rastline.
Premalo zalivanja: avgust je lahko še vedno vroč, mlade sadike pa potrebujejo stalno vlago.
Pregosto sajenje: kapusnice potrebujejo prostor, sicer se razvijejo manjše glavice ali listi.
Slaba priprava tal: brez hranil bo pridelek slab.
Pozno sajenje: če čakate do septembra, bodo sadike premajhne za dobro prezimovanje.
Zaščita pred škodljivci
Čeprav je avgusta manj težav z bolhači, lahko kapusnice napadejo gosenice in uši. Rastline redno pregledujte, liste poškropite z naravnimi pripravki iz kopriv ali pelina, lahko pa uporabite tudi mreže proti metuljem kapusove beline.
Ameriški slamnik je ena tistih rastlin, ki združujejo lepoto in uporabnost. Na vrtu navdušuje s svojimi velikimi škrlatnimi cvetovi, ki cvetijo poleti in privabljajo čebele, metulje ter čmrlje. V domači lekarni pa je že stoletja cenjen kot naravna pomoč za krepitev imunskega sistema. Če ga imate na gredi, veste, da se vsako leto vrača z enako vztrajnostjo – a ali ste vedeli, da lahko prav avgusta naredite nekaj ključnih opravil, s katerimi boste poskrbeli, da bo prihodnje leto cvetel še bolj razkošno?
Zakaj je avgust pravi čas za nego ameriškega slamnika?
Poletje je čas, ko ameriški slamnik pokaže vse svoje barve. Toda prav konec cvetenja, ko rastlina počasi prehaja v fazo mirovanja, je pomemben trenutek, da jo pripravimo na prihodnje leto. Avgust je idealen, ker rastlina še ni povsem odcvetela, a njeni energetski viri se že preusmerjajo v korenine. To pomeni, da lahko z nekaj pravilnimi posegi spodbudimo močnejše prezimovanje in obilnejše cvetenje v naslednji sezoni.
Avgust je čas prehoda iz cvetenja v mirovanje.
Posegi v tem obdobju pomagajo usmeriti energijo v korenine.
Rastlina si s tem zagotovi zdravo rast v naslednjem letu.
Obrezovanje cvetnih glav: da ali ne?
Velika dilema vrtičkarjev je, ali je bolje cvetove pustiti ali jih odstraniti. Odgovor je odvisen od vaših ciljev.
Če želite, da se ameriški slamnik sam zaseje, cvetne glave pustite. Njihova semena bodo padla na tla in naslednjo pomlad lahko pričakujete mlade poganjke. Poleg tega so posušene cvetne glavice pozimi prava poslastica za ptice, predvsem za ščinkavce.
Če pa vam je cilj bolj bujno cvetenje prihodnje leto, potem je smiselno cvetove odstraniti. S tem preprečite, da bi rastlina vlagala energijo v razvoj semen, in jo raje usmerite v krepitev koreninskega sistema.
Pustite cvetove za naravno sejanje in ptice.
Odrežite jih, če želite močnejšo rast in več cvetov prihodnje leto.
Lahko kombinirate oba pristopa: nekaj cvetov pustite, nekaj odstranite.
Delitev rastline: pomlajevanje in širjenje
Ameriški slamnik je trpežna trajnica, ki lahko na istem mestu raste več let. A po nekaj sezonah se cvetenje lahko razredči. Avgust in začetek jeseni sta odlična priložnost, da rastlino razdelimo.
Koreninski grm previdno izkopljemo in razdelimo na več delov. Vsakega posadimo posebej, pri čemer pazimo, da imajo kosi dovolj korenin in poganjkov. Na ta način pomladimo rastlino in hkrati pridobimo nove sadike za druge dele vrta.
Delitev priporočamo na 3–4 leta.
Najboljši čas je avgust ali september.
Z redno delitvijo dosežete bujno cvetenje in zdravo rast.
Gnojenje: dodajte mu moč za prihodnje leto
Ameriški slamnik ni pretirano zahteven, a mu nekaj dodatne prehrane koristi. Avgust je pravi čas, da ga pognojite z organskim gnojilom, na primer kompostom ali dobro preperelim hlevskim gnojem. To mu bo pomagalo okrepiti korenine pred zimo.
Izogibajte se mineralnim gnojilom z visoko vsebnostjo dušika, saj ta spodbujajo rast listov, ne pa cvetenja. Bolj primerna so gnojila z več kalija in fosforja.
Kompost ali domači humus sta idealna izbira.
Dodajte plast zastirke (slama, listje), ki bo varovala korenine.
Preveč dušika oslabi cvetenje in poveča dovzetnost za bolezni.
Zalivanje: manj je več
Čeprav je ameriški slamnik odporen na sušo, mu poleti koristi nekaj dodatne vlage, predvsem v sušnih obdobjih. Avgusta ga zalivamo zmerno – dovolj, da se zemlja navlaži do korenin, a brez zastajanja vode. Prekomerno zalivanje lahko povzroči gnitje.
Najbolje je zalivati redkeje, a obilneje. Voda naj prodre globoko v tla, da spodbuja rast močnih korenin.
Odstranjevanje plevela in prezračevanje tal
Da bo ameriški slamnik prihodnje leto cvetel bogato, mu moramo omogočiti zdravo okolje. Avgust je pravi čas, da odstranimo plevel okrog rastline, saj ta tekmuje za hranila in vodo. Z rahlim okopavanjem prezračimo tla, kar omogoča boljši dostop kisika do korenin.
Dodajte še plast zastirke, ki bo zmanjšala rast plevela in hkrati ohranila vlago v tleh.
Ameriški slamnik v vlogi zdravilne rastline
Čeprav v tem članku govorimo predvsem o negi na vrtu, je težko prezreti njegovo zdravilno moč. Korenine, cvetovi in listi ameriškega slamnika se že dolgo uporabljajo v naravni medicini, predvsem za krepitev odpornosti. Mnogi vrtičkarji gojijo rastlino prav zaradi tega – ob koncu sezone naberejo nekaj cvetov in listov ter jih posušijo za čajne mešanice.
Raziskave potrjujejo, da izvlečki ameriškega slamnika lahko pomagajo pri zmanjševanju simptomov prehlada in spodbujajo delovanje imunskega sistema. A treba je poudariti, da gre za dopolnilno pomoč, ne za zdravilo v klasičnem pomenu.
Povzetek opravil v avgustu
Če želite, da vaš ameriški slamnik prihodnje leto zacveti še lepše, avgusta naredite naslednje:
odstranite cvetne glavice (razen če želite semena),
