Sadovnjaki v avgustu zaživijo na poseben način. Medtem ko polja še dišijo po žitu in zelenjavne grede dajejo največ, se pod težo vej začnejo nagibati tudi jablane in hruške. Čeprav veliko sort dozori šele septembra in celo oktobra, so prav avgusta tista prva poletna jabolka in zgodnje hruške, ki nas opomnijo, da je jesen že tik pred vrati. Toda kdaj je pravi trenutek, da sadeže poberemo? In kar je še bolj pomembno – kako jih shraniti, da bodo ostali sveži čim dlje?
Kako prepoznamo, da so jabolka in hruške zrela?
Vsakdo, ki je kdaj prehitro ugriznil v še trdo in kislo jabolko, ve, da ni vseeno, kdaj se odločimo za obiranje. Zrelost plodov ni vedno enaka koledarskemu datumu, saj nanjo vplivajo vreme, lega in celo letnik. Zato se zanašamo predvsem na opazovanje in preizkus.
Prvi znak pri jabolkih je sprememba barve – osnova plodu postane svetlejša, pri nekaterih sortah zeleno ozadje prehaja v rumenkasto. Pri rdečih sortah se rdeča barva okrepi in enakomerno razporedi. Hruške so nekoliko bolj zapletene, saj jih pogosto obiramo še nekoliko trde, da dozorijo šele po obiranju. Njihova lupina postane svetlejša, peclji pa se ob nežnem zasuku zlahka ločijo od veje.
- Jabolka so zrela, ko se ob rahlem zasuku sama ločijo od vejice.
- Hruške je najbolje obirati, ko so trde, a se peclji enostavno odlomijo.
- Preizkusite okus – sladkoba in aroma vam hitro povesta, ali je sadež pripravljen.
Najpogostejše zgodnje sorte
Čeprav pri nas najbolj poznamo jesenske in zimske sorte, imajo svoje mesto tudi zgodnje poletne. Te niso primerne za dolgotrajno skladiščenje, zato jih večinoma pojemo sproti ali predelamo v kompote, sokove in marmelade.
Zgodnje jablane
Med zgodnjimi jabolki je pri nas priljubljena sorta ‘Discovery’, ki dozori že sredi avgusta in ima prijetno sladko-kiselkast okus. Prav tako pogosto najdemo ‘Summerred’ ter staro sorto ‘Bela zvezda’. Njihova lupina je tanka, meso pa sočno, a obstojnost kratka.
Zgodnje hruške
Med hruškami so zgodnje sorte nekoliko manj razširjene, a izjemno cenjene. ‘Junijska lepotica’ in ‘Viljamovka’ sodita med tiste, ki jih ljubitelji komaj čakajo. Prve so drobnejše in osvežilne, medtem ko ‘Viljamovka’ slovi po aromi, ki jo poznamo tudi iz žganja.
Tehnika pravilnega obiranja
Morda se zdi samoumevno, a način obiranja vpliva na kakovost in obstojnost sadja. Če sadeže grobo trgamo ali jih pustimo pasti na tla, se hitreje poškodujejo in začnejo gniti.
Sadje obiramo vedno suho, najbolje dopoldne, ko rosa že izgine, a vročina še ni najmočnejša. Sadež primemo z dlanjo, ga nežno privzdignemo in zasukamo. Če je zrel, bo sam popustil. Nikoli ga ne vlečemo na silo, saj lahko poškodujemo vejo in naslednje cvetne brste.
- Uporabite lestev in obiralske košare, da se izognete padcem in udarcem.
- Ne tresite drevesa – poškodbe na lupini pomenijo krajšo obstojnost.
- Obirajte postopoma, saj sadeži ne dozorijo vsi hkrati.
Kako shraniti jabolka in hruške?
Pri zgodnjih sortah je cilj predvsem čim hitrejša poraba. Vendar pa tudi ta jabolka in hruške lahko zdržijo nekaj tednov, če jih pravilno shranimo. Pozne sorte pa so primerne za daljše skladiščenje, celo do pomladi.
Kratkoročno shranjevanje
Najbolj enostavno je, da sadeže položimo v hladno in temno klet, kjer je temperatura okoli 5–10 °C. Pazimo, da niso zloženi preveč na kup, saj se ob drgnjenju hitro poškodujejo. Dobro je, da jih razporedimo po plasteh v zabojčkih in ločimo po sortah.
Dolgoročno shranjevanje
Za zimske sorte je ključna stalna temperatura okoli 2–4 °C in visoka zračna vlaga. Najboljši prostori so hladne kleti, kjer ni prepiha. Sadeže razporedimo tako, da se med seboj ne dotikajo. Še bolje je, če vsako jabolko ali hruško ovijemo v tanek papir. Tako preprečimo širjenje gnilobe, če se en sadež pokvari.
- Odstranite vse poškodovane plodove – ti se shranijo le za predelavo.
- Redno pregledujte zalogo in odstranite sadeže, ki kažejo znake gnilobe.
- Ne shranjujte jabolk in krompirja skupaj – krompir oddaja plin, ki pospešuje zorenje.
Predelava: od marmelad do sušenja
Ker zgodnje sorte ne zdržijo dolgo, je najpogostejši način shranjevanja predelava. Marmelade, kompoti in sokovi so klasična izbira, a v zadnjih letih je vse bolj priljubljeno tudi sušenje. Sušena jabolka in hruške so naraven prigrizek, ki ga z veseljem grizljamo pozimi.
Za sušenje sadeže narežemo na tanke rezine, odstranimo pečke in jih položimo na mrežo. Sušimo jih lahko na soncu, v pečici pri nizki temperaturi ali v sušilniku. Pravilno posušeni plodovi so elastični, a brez odvečne vlage.
- Za marmelado uporabite mešanico zrelih in nekoliko manj zrelih sadežev – okus bo bolj uravnotežen.
- Za sok so idealna jabolka, ki niso več primerna za skladiščenje.
- Sušenje je najbolj naraven način, da shranimo vitamine za zimo.
Jabolka in hruške kot del tradicije
V srednji Evropi imata jablana in hruška posebno mesto. Ni skorajda vrta brez vsaj ene od teh dreves. Poleg tega, da nudita plodove, sta tudi simbol zdravja, plodnosti in domačnosti. Stare sorte, ki jih najdemo na podeželju, so prava zakladnica okusov, ki jih v trgovinah pogosto pogrešamo.
Marsikdo se še spominja, kako je babica v shrambo spravila cele zaboje jabolk, ki so počasi dišala vse do božiča. Ta tradicija se vrača, saj se ljudje znova zavedamo, da doma pridelano sadje nima primerjave s kupljenim.
Zakaj je čas obiranja tako pomemben?
Če sadeže poberemo prezgodaj, ne bodo razvili polne arome. Če čakamo predolgo, bodo začeli gniti, ptice in ose pa bodo opravile svoje. Zato je umetnost obiranja prav v tisti tanki meji, ko je sadež ravno prav zrel, a še vedno dovolj čvrst za shranjevanje.
- Prezgodnje obiranje = manj sladkorja, več kisline.
- Prepozno obiranje = mehki plodovi, hitrejše propadanje.
- Pravočasno obiranje = najboljša aroma in daljša obstojnost.
Več vsebin:
- Naredite to na jablanah in hruškah in plodovi bodo večji, lepši in bolj zdravi
- Jabolčna pita za sladokusce
- Učinki jabolčnega soka in mineralne vode na rakave celice
