Ognjič je ena izmed tistih rastlin, ki jo preprosto vzljubiš. Njeni oranžni in rumeni cvetovi prinašajo veselje na vrt, hkrati pa nudijo zdravilno moč v obliki čajev, tinktur in mazil. Ni naključje, da je ognjič (Calendula officinalis) ena najbolj cenjenih zdravilnih rastlin pri nas in v svetu. A da bi ga imeli vedno pri roki, je pametno, da semena pobiramo sami. S tem prihranimo denar, ohranimo kakovostno seme in hkrati začutimo posebno zadovoljstvo, da smo del naravnega cikla.
V nadaljevanju bomo raziskali, kdaj je pravi čas za pobiranje semen, kako jih pravilno pripravimo na shranjevanje, in kakšne napake se pri tem najpogosteje zgodijo. Prav tako bomo pogledali, zakaj je shranjevanje semen ognjiča pomembno ne samo za vrtnarje, temveč tudi za ohranjanje kulturne in zdravilne tradicije.
Kdaj je pravi čas za pobiranje semen ognjiča?
Čas je igra zelo pomembno vlogo. Če semena poberemo prezgodaj, še niso dozorela in jih ne bomo mogli shraniti za dolgo časa. Če jih pustimo predolgo, pa bodo preprosto odpadla na tla in jih bo raznesel veter.
Ognjičeva semena nastanejo na mestu, kjer je bil prej cvet. Ko cvetovi ovenijo, se začnejo oblikovati značilni, ukrivljeni plodovi – na prvi pogled spominjajo na majhne, srpaste kavlje. Ko so ti popolnoma suhi in trdi, je čas, da jih poberemo.
Najboljši znaki, da so semena zrela:
- barva plodov se spremeni v rjavkasto ali sivkasto,
- površina je suha in hrapava,
- seme se zlahka loči od cvetne glavice,
- cvetna glavica se začne sama odpirati.
Pri ognjiču sezona pobiranja semen običajno nastopi konec poletja v avgustu ali v zgodnji jeseni, odvisno od vremena in časa setve. Pomembno je, da izberemo suh in sončen dan – vlaga je namreč največji sovražnik semen.

Kako pobrati semena ognjiča?
Sam postopek je preprost, a zahteva nekaj potrpežljivosti. Ne smemo hiteti, saj z nedozorelimi semeni ne bomo imeli uspeha.
- Izberemo nekaj najlepših rastlin, ki so bile zdrave in močne skozi sezono.
- Odrežemo suhe cvetne glavice, v katerih so semena že oblikovana.
- Glavice položimo na suho površino (npr. papirnato vrečko ali časopisni papir) in jih pustimo nekaj dni na toplem, zračnem mestu.
- Ko so popolnoma suhe, semena nežno izluščimo iz glavic.
Pomembno je, da pri tem ne uporabljamo plastičnih vrečk, saj se lahko v njih nabira vlaga in pride do plesni. Najboljše so papirnate vrečke ali škatlice.
Sušenje in priprava semen na shranjevanje
Sušenje je korak, ki ga nikakor ne smemo preskočiti. Čeprav se semena zdijo suha, pogosto še vsebujejo nekaj vlage. Če jih shranimo prezgodaj, lahko splesnijo.
Semena po luščenju razporedimo v tanki plasti na papirnato brisačo, časopisni papir ali pladenj. Postavimo jih v suh in zračen prostor, a ne na direktno sonce. Sonce bi lahko poškodovalo njihovo kaljivost. Sušimo jih vsaj teden dni, po potrebi tudi dlje, dokler niso popolnoma trda na dotik.
Ko smo prepričani, da so suha, jih lahko pospravimo v shranjevalno embalažo.
Kako pravilno shraniti semena ognjiča?
Shranjevanje semen je prava mala umetnost. Cilj je ohraniti njihovo kaljivost vsaj nekaj let, čeprav je pri ognjiču najbolje, da jih uporabimo v roku dveh let, ko so še najbolj vitalna.
Najboljše možnosti za shranjevanje:
- Papirnate vrečke: omogočajo, da semena dihajo in se izognejo vlagi.
- Steklene kozarčke: dobra izbira, če jih shranjujemo v res suhem prostoru. Dodamo lahko tudi vrečko silikon gela proti vlagi.
- Lesene ali kartonske škatle: tradicionalna metoda, ki dobro deluje, če je prostor suh.
Najpomembnejše je, da semena hranimo v hladnem in temnem prostoru. Idealna temperatura je med 5 in 15 °C. To pomeni, da lahko za shranjevanje uporabimo shrambo, klet ali celo hladilnik.
Na vsako vrečko ali posodico je nujno treba napisati datum in vrsto semena. Po nekaj mesecih namreč hitro pozabimo, katera semena smo shranili.

Najpogostejše napake pri shranjevanju semen
Čeprav je postopek videti preprost, se mnogi vrtnarji ujamemo v iste pasti. Da bo naslednje leto ognjič ponovno zacvetel, se izognite naslednjim napakam:
- Shranjevanje v vlažnih prostorih: vlaga povzroči plesen in uničenje semen.
- Shranjevanje v plastiki: semena ne dihajo in se hitro pokvarijo.
- Pomanjkanje označevanja: hitro pozabimo, za katero seme gre.
- Pobiranje prezgodaj: nezrela semena preprosto ne bodo vzklila.
Zakaj je lastno seme boljše kot kupljeno?
Morda se zdi, da je enostavneje vsako leto kupiti vrečko semen v trgovini. A lastno seme ima nekaj posebnih prednosti.
Najprej je tu občutek samooskrbe – vedeti, da smo sami poskrbeli za rastline prihodnje sezone, prinaša zadovoljstvo. Poleg tega pa lastno seme ohranja genetsko pestrost in se bolje prilagaja na lokalne razmere. Če iz leta v leto shranjujemo semena iz lastnega vrta, se rastline postopoma prilagodijo našim tlom, podnebju in celo našemu načinu nege.
Nazadnje pa je tu še ekonomičen vidik. Ognjič se hitro razmnožuje, kar pomeni, da že iz nekaj cvetov dobimo dovolj semen za celo gredo – in to brez stroškov.
Kako dolgo semena ostanejo kaljiva?
Semena ognjiča so relativno vzdržljiva, a z leti izgubljajo svojo kaljivost. Najboljša so v prvih dveh letih po pobiranju, nato pa odstotek kaljenja počasi upada. Po treh do štirih letih jih je smiselno uporabiti le še kot poskus.
Za večjo zanesljivost lahko vsako pomlad pred setvijo naredimo majhen preizkus: nekaj semen posejemo v lonček in počakamo, koliko jih vzklije. Tako bomo vedeli, ali je seme še primerno za setev na večji gredi.
Ognjič kot simbol tradicije in zdravja
Pobiranje semen ni samo praktično opravilo. Je tudi način, kako ohranjamo stik z naravo in z dediščino naših prednikov. Ognjič je bil v slovenski kulturi vedno simbol sonca, zdravja in upanja. Shranjevanje semen pomeni, da ohranjamo to tradicijo za prihodnje rodove.
Ob tem ne gre pozabiti na njegovo zdravilno moč. Vsak cvet, ki ga vzgojimo iz lastnega semena, je potencialno zdravilo v naši domači lekarni. Ko bo naslednje leto ognjič znova zacvetel, bomo vedeli, da je vsak cvet rezultat našega truda in pozornosti.
Še več člankov, ki bi vas utegnili zanimati:
- Ognjičev čaj in zeliščna tinktura kot pomoč pri težavah s sinusi
- Ognjičevo mazilo za roke in telo
- Vrtni ognjič, žametovka in kapucinka kot varuhinje vrta