Naravna kozmetika je koži veliko bolj prijazna, kot pa sintetična, ki je komercialno najbolj pogosta. Vendar pa je potrebno vedeti, čemu katera od rastlin služi. Zato vam bomo v nadaljevanju opisali nekaj naravnih zelišč in njihovih pozitivnih lastnosti, da boste imeli lažje delo, ko boste stali med obloženimi policami s kozmetičnimi izdelki.
Olje jojobe
Jojoba je učinkovita proti staranju kože in proti temnim madežem na koži. Pripomore k mehkejši koži na ta način, kot bi to naredilo vaše telo, ki s pomočjo olj, ki jih samo proizvede, prepreči izsušitev kože. Olje jojobe je zato primerno za zrelejšo kožo, če pa imate večkrat probleme z mozolji, pa olja jojobe pomagajo preprečevati tudi te.
Zeleni čaj
Zeleni čaj vsebuje veliko antioksidantov, ki preprečuje tvorjenje prostih radikalov. Ti povzročajo poškodbe celic, ki lahko vodijo do bolezni srca, diabetisa ali rakavega obolenja. Zeleni čaj pa preprečuje tudi vnetja, in lahko pozdravi akne, rdečico ali izpuščaje, kar so pogosti problemi pri občutljivi koži.
Arganovo olje
Arganovo olje kožo vlaži,preprečuje vnetja ter temne madeže na koži, prav tako pa se uporablja proti staranju kože. To olje stiskajo iz orehov Maroških arganovih dreves, ki rastejo na obrobju Sahare. To olje je polno vitamina E in maščobnih kislin. Uporablja pa se za zdravljenje kožnih gub, aken, suhosti kože, luskavice in ekcema.
Karitejevo maslo
Prav tako kot Arganovo olje, je tudi karitejevo maslo Afriškega izvora. To maslo vsebuje maščobne kisline prav tako pa kožo vlaži in pomaga pri srbečici, sončnih opeklinah, ekcemu, alergijam, prav tako pa gladi gube.
Šipek
Vsebuje veliko antioksidantov, zato je po navadi glavna sestavina krem, za preprečevanje prehitrega staranja kože in skrbijo za elastičnost kože.
Aloe Vera
Aloe Vera je znana po njenih čudežnih možnostih obnavljanja kože. Idealna je za občutljivo kožo in se pogosto uporablja proti raznim vnetjem kože. Raziskave pa so pokazale, da Aloe Vera prav tako preprečuje luskavico in seboreo – pogosti obolenji kože, ki povzročata mastne, rdeče in luskave izpuščaje. Je ena izmed najpogostejših sestavin, ki jih vsebuje naravna kozmetika.
Sonce, vladar astrološkega znamenja Leva, predstavlja simbol moči, energije in vsega, kar je povezano z življenjem. Brez Sonca ne bi bilo človeškega življenja in zelene narave. To je najsvetlejša zvezda na nebu in marsikdo bi se rad poistovetil z njo, še posebno tisti, ki so kakor koli izpostavljeni svetlobi in javnosti: kralji in vladarji visokorazvitih kultur v Aziji, Peruju in Egiptu.
Sonce v različnih kulturah
MAJI
Pri Majih v srednji Ameriki je bilo največje božanstvo Itza ali Itzamna, ki na mnogih slikah spominja na boga Sonca, zato se lahko domneva, da je bilo to eno od njegovih utelešenj. Po drugih pričevanjih je bila Itzamna človek, eno ali dvoglavi krokodil, eno ali dvoglava kača, iz katerega žrela gleda bog Sonca. Glede na verovanje Majev je ravno bog Sonca največkrat menjal svoja prebivališča, saj je bila Zemlja ploščata in četverokotna ter je vsak vogal pokazal na drugo stran sveta. Na svojih nočnih potovanjih podzemnem svetu, se je bog Sonca spremenil v jaguarja pretečega izgleda, katerega skico pogosto vidimo na ohranjenih spomenikih. Jaguar je za Maje predstavljal največjo nevarnost, zato je bil bog Sonca pogosto predstavljen s simbolom smrti.
INKI
Inti, bog Sonca, je poslal na zemljo svojo hčer Mama Oclio in svojega sina Manca Capaca in jim je dal zlato palico z nalogo, da na prostoru, kjer z lahkoto zapičita palico v zemljo, ustanovita mesto. Tako je, kot pravi legenda, nastalo cesarstvo Inkov. V dolini Cuzco Intina sta otroka zgradila mesto in naučila ljudi vere, zakonov in kulture. Bila sta gospodarja skupnosti ali Inkov, kot so se sami imenovali. Mesto se je po nekaj osvajalskih pohodih razširilo v pravo cesarstvo, ki je merilo 4.000 kilometrov južnoameriške obale. Čeprav se je cesarstvo imenovalo “Tshuantisuyo”, je bilo bolj poznano kot cesarstvo Inkov.
Inki so negovali kult Sonca, saj je najrazkošnejša zgradba prav Sončev hram – nacionalno svetišče Inkov. Zgradili so ga v zahvalo bogu Intiju, zidovi so prekriti z zlatimi ploščami in okrašeni z zlatim nakitom. Ko zasije sonce, ves hram zasije kot goreča krogla. Kultni center Inkov je tudi mesto Tiahuanaco, kjer se nahaja Kalasasaya ali hiša Sonca. Z ene strani hiše se nahajajo vrata Sonca, izklesana v merilu 3 x 3,75 metra, in še dandanes ni raziskano, kako so izklesali tako velik blok, saj je njegova trdota enaka trdoti diamanta.
Inki so imeli tudi svoj praznik, posvečen bogu Sonca, ki se je začel meseca junija in je trajal devet dni. Cesarstvo Inkov je ugasnilo leta 1532 med osvajalskem pohodom Špancev. Nekaterim Inkom je z delom bogastva uspelo pobegniti in Špancem nikoli ni uspelo najti njihovih pribežališč. Neka ekspedicija je 1911. leta našla ostanke mesta na hribu pri gori Macchu Pichu. V središču mesta je bil zgrajen Sončev hram piramidne oblike. Ali je bilo to skrivno mesto, kamor so se rešili pobegli Inki?
AZTEKI
Azteki so pripadniki indijanskega plemena na področju današnje Mehike in njihovo božanstvo Huitzilopochtli je istočasno bog Sonca, vojne in zaščitnik cesarstva. Ker so bili prepričani, da je bog Sonca njihov zaščitnik, so mu prinašali človeške žrtve. Verjeli so, da je potrebno žrtvovati človeško kri, da bi Sonce vzšlo in da bi imelo moč za potovanje po nebu. Primer govori, da so 1486. leta pripeljali kot žrtev 70.000 vojnih ujetnikov. Pogosto so darovali tudi cvetje in sadje. Azteki so poznali ritualni koledar, imenovani tonalpoalli, ki je vseboval 260 dni (13×20) in sončev koledar z 365 dnevi. Sončevo leto je bilo razdeljeno na 18 mesecev po 20 dni. Vsak zadnji dan v mesecu je bil praznik v čast boga Sonca.
BABILONCI
Babilonci so imeli trojno vladarstvo Meseca, Sonca in Venere. Bog Sonca se je imenoval Shamash in je bil spoštovan kot bog življenja, zdravja in sreče, kakor tudi zaščitnik resnice in pravice. Njegov simbol je bila zlomljena četverovprega, s katero je vsak dan potoval v nebo. V 7. stoletju se je kult boga Shamasha razširil v Jeruzalem, kjer v preddverju nekega hrama še danes stoji njegova kočija. Madruk – zaščitnik Babilona – je postal bog metropole in njegovo drugo ime je “otrok Sonca”.
GERMANI
Pri starih Germanih je obstajala religija, ki je v tesni povezavi s kultom Vanov – bogov plodnosti, zemlje in izobilja. Novejšega datuma je religija povezana s kultom Azov – bogov naravnih sil. Božanstva Germanov lahko tako razdelimo na starejša in novejša. Glavno božanstvo Vanov je bil Freyr, bog svetlobe in sonca, dežja in plodnosti. Skupaj z očetom Njördom in sestro Freyro je bil prisiljen živeti pri Azih kot jamstvo za mir. Freyr se je imenoval za praočeta kraljevskega rodu, njegovo najpomembnejše svetišče pa se je nahajalo v Uppsali.
KELTI
Tudi pri Keltih je bil kult Sonca zelo razširjen. V časih, ko je vladalo prepričanje, da duh obvladuje človeka, so prevladovala solarna in uranska božanstva. Še posebno pri keltskih simbolih je spoštovanje Sonca močno prisotno. Irske herojske zgodbe pripovedujejo o sončnem heroju Cuchulainnu, ki je posedoval strahovito moč. Na Švedskem so našli risbe, ki kažejo na spoštovanje kulta Sonca. Znana je tudi na Danskem najdena kočija iz Trundholma, ki predstavlja konja, ki vleče sončno kroglo. Največje božanstvo pri Keltih je bil bog sonca Taranis. Na glavi je imel tri roge, v desni roki je držal bleščečo kroglo (Sonce), v levi pa ščit v mandljevi obliki (Luna). V kasnejšem obdobju so v kovance vtisnili sončevo število 3. Tudi mnoga umetniška dela Keltov na slikovit način prikazujejo simboliko števila tri.
EGIPČANI
Do vladavine Amenophisa IV (1375 – 1358 pred n.št.) so Egipčani imeli več bogov. Nekaj let po lastnem kronanju je Amenophis IV uvedel nekatere spremembe. Svojemu imenu je dodal ime “kralj boga Sonca”, namesto prejšnjih božanstev pa je uvedel kot najpomembnejšega boga Atona – boga Sonca. Pet ali šest let mu je zadostovalo, da zapusti Thebo in zgradi novo mesto Achet-Aton ali Horizont Sončne krogle. Sebe je poimenoval Ehnaton, kar pomeni “tisti, ki je Atonovi milosti”. Praznovanja boga Sonca so spremljali rituali in žrtvovanja hrane in cvetja. Prepevali so liturgijske pesmi, ki so slavile življenjsko moč boga Sonca.
Glavno svetišče kralja je bilo v Heliopolisu – mestu Sonca, kjer je tudi zgrajen hram Sonca. V sredini hrama je zgrajen oltar, pred njim pa velik obelisk. Ta veliki steber iz kamna, ki se vzpenja visoko v nebo, predstavlja simbol boga Sonca. V Heliopolisu je bilo v tistih časih veliko takšnih stebrov, ki pa so bili v času Rimskega imperija odneseni v Rim.
SUMERCI
Religija stare Mezopotamije je spoštovala Utua kot boga Sonca. Bil je bog pravice in tajnih prerokb. V predstavah Sumercev se je bog Utu vsako jutro dvignil na nebo in obsijal svet s svojim žarki, kateri so izvirali iz njegovih ramen.
PERZIJCI
Perzijci so kot boga svetlobe in Sonca slavili Mitro. On sam se je imenoval za nepremagljivega boga (sol invictis), zato je užival veliko spoštovanje med rimskimi legionarji. Moč čaščenja je bila tako velika, da se v 3. stoletju ni vedelo, ali se bo uveljavilo krščanstvo ali kult Mitre, ki se je neverjetno hitro širil po vseh provincah Rimskega cesarstva. Med njima je zelo veliko podobnosti, saj se bogoslužje ni opravljalo na prostem kot v grško-rimskem svetu, ampak v zaprtih prostorih ali votlinah.
Tako kult Mitre kot krščanstvo pozna zakramenta krsta in maziljenja. Tudi rojstvo Mitre (25.december) so kristjani privzeli kot rojstvo Kristusa. Mitra, rojen iz skale, si je najprej pridobil spoštovanje pastirjev, ko je premagal bika (simbol zla in trpljenja) in tako postal dobrotnik ljudi, katere je vodil v borbi med temo in svetlobo.
GRKI
Grki so Sonce in njegovega boga imenovali Helios, včasih pa so uporabljali imeni Hyperion in Phoibos. Phoibos je ime, ki se je uporabljalo tudi za Apolona, ki je bil kasneje proglašen za boga Sonca poleg Heliosa, saj je bil opremljen s strelicami (sončevimi žarki).
Mitologija pripoveduje, da je Helios vsak dan potoval s svojo četverovprego z ene na drugo stran neba. Pripoveduje se, da je bil takrat, ko je Zevs delil zemljo bogovom, Helios ravno na poti in je tako ostal brez česarkoli. Potožil se je Zevsu, ki mu je za nadomestilo dal nov otok Rhodos, kjer je Helios užival mnogo časti. Najpomembnejšim mestom na otoku so vladali njegovi vnuki Kamerios, Lindos in Lasylos. Kolos na Rhodosu, sedmo čudo sveta, predstavlja prav boga Heliosa z veliko svetlečo kroglo na glavi.
Ker je poletje tu, se v večini poskušamo zadrževati zunaj na soncu in zraku. S tem pa pridejo tudi številne preglavice s piki komarjev.
Znano je, da razpršila in kreme proti komarjem niso okolju prijazni, zato smo tukaj mi, da za vas iščemo načine s katerimi na naraven način pridemo do željenih rezultatov.
Preprečite razvoj komarjem, še preden se ti izležejo: Poskušajte zmanjšati ali pa povsem odstraniti dostop komarjem do vode v vašem vrtu in okolici hiše, saj bodo tam komarji po vsej verjetnosti izlegli jajčeca.
Citronela: sveče iz te rastline so znane po tem, da odganjajo komarje. S tem, ko jo prižgete ste lahko skoraj prepričani, da komarji ne bodo prišli v bližino sveče. Prav tako pa lahko citronelo nasadite v vaš vrt, ali bližino družabnih prostorov na vašem vrtu.
Nasadite rastlinje, ki odganja komarje: poleg že omenjene citronele, obstaja tudi mačja meta, ki bi naj bila še bolj učinkovita pri odganjanju komarjev. Prav tako pa komarje odganjata tudi rožmarin in ognjič.
Uporabite bakterije “Bacillus Thuringiensis Israelenis“: te bakterije so znane po tem, da komarje okužijo in uničijo. Čeprav se verjetno večina ob besedi “bakterija“ malce ustraši, se lahko pri tej bakteriji pomirjeni, saj ima zelo izbirčen okus in ne škoduje ljudem. Kupite jih lahko v specializiranih trgovinah in enostavno postavite v vodo ali pa razpršite po vrtu.
Dajte priložnost tem naravnim alternativam proti komarjem in uživajte v poletju brez pikov.
Izbrali smo le nekaj večjih dogodkov, kateri so se zvrstili od leta 1990, ko smo se začeli zavedati resnosti problema klimatskih sprememb ter skrbi za okolje.
1990
Vojna v Kuvajtu in Iraku povzroči naravno nesrečo z izlitji nafte
“UN Climate Change“ izjavi, da lahko globalne temperature poskočijo tudi do 2ºC.
1991
V ciklonu, ki je prizadel Bangladeš umre 138000 ljudi
Izbruh vulkana Mount Pinatubo na Filipinih ubije 300 ljudi
Vlada ZDA začne uporabljati proizvode, ki so bili reciklirani
1992
Hurikan Andrew v Floridi in Louisiani ubije 26 ljudi
EPA začne s Energy Star programom
Supertanker Braer nasede – izlije se 100 milionov litrov nafte
1993
Za izbruhom kriptosporid v vodnem omrežju Wisconsin zboli 400.000 ljudi. Od tega jih umre več kot 100.
Nigerijska ojska uboje več kot 1000 ljudi v demonstracijah proti Shell oil.
Clinton podpiše zakon, ki prepoveduje posekavanje starih gozdov.
1994
V Colombii umre na reki Paez v nesreči 1100 ljudi.
Novinar Ndyakira Amooti iz Ugande razkrije tihotapljenje ogroženih vrst.
Poročilo o klimatskih spremembah ZN.
1995
Potres na Japonskem (Kobe) ubije 6.433 ljudi
Močne poplave v Severni Koreji povzročijo pomanjkanje hrane
Vročinski udar v Chichagu ubije 739 ljudi
Svetovna Meteorološka organizacija izjavi, da se ozonska luknja širi hitreje kot pričakovano.
“Occidental Chemical Corp“ privoli k temu, da plača 129 milionov dolarjev vladi, da bi ta prikrila izlitje strupenih odpadkov in samo čiščenje le-teh v Love Canalu.
1996
Potres v Yunnan, Kitajska
Tornado v Indiji
Poplave v centralni Ameriki, Hurikan Cesar prizadane Nikaragvo in Kostariko.
Izlitje odpadkov iz bakrenega rudnika ‘ubije’ dve večji reki na Filipinih.
1997
Japonsko prizadaneta dve večji izlitji nafte
Hurikan Mitch v centralni Ameriki ubije 18.000 ljudi
1998
Snežni metež prizadane vzhodni del Ontaria in Novo Škotsko
Približno 3.000 ton strupenih odpadkov s Taiwanese je bilo odloženih na južno polje Sihanoukville v Kambodži
1999
Plaz Galtur v Avstriji povzroči ogromno škodo
V potresu Imitz v Turčiji umre več kot 17.000 ljudi
V Chi-Chi potresu na Japonskem umre oz je pogrešanih 2.415 ljudi
Orissa ciklon v Indiji ubije 10.000 ljudi
Plaz v Venezueli ubije 50.000 ljudi veliko jih je tudi pogrešanih
V silovitem neurju v Vietnamu, Južni Koreji, na Kitajskem, Japonskem, Filipinih in Tajskem umre 950 ljudi, več milionov pa je brez domov.
Plazovi in poplave na JZ Mehike ubijejo 360 ljudi, v Venezueli pa jih je mrtvih ali pogrešanih nad 5.000
2000
Prepoved sekanja dreves v deževnem gozdu na Novi Zelandiji slavi 30-letnico.
Več 300 milionov brozge črnega premoga je izlite, ko popusti jez blizu mesta Inez v Kentuckyu. Brozga se izlije v reko Big Sandy River’s Tug Fork in uniči življenje v več kot 16.0000km dolgem rečnem sistemu.
2001
V potresu Gujarat v Indiji umre 30.000 ljudi
V Italiji so priča večim demonstracijam glede pomanjkanja okoljevarstvenih standardov
2002
Plaz Karmadon Gorge v Rusiji ubije 150 ljudi
Monsuni in poplave na Kitajskem, Indiji, epalu in Bangladešu terjajo več kot 2.000 žrtev.
Poplave v osrednji in vzhodni evropi terjajo 108 žrtev.
Satelitske slike razkrijejo, da je Mehika izgubila več kot 12000km2 gozda in džungle med 1993 in 2000
Nemčija sprejme načrt o masivnem povečanju vetrnic v naslednjih 25 letih.
2003
V Evropskem vročinskem valu umre 14.802 ljudi
Potres v Iranu terja 41.000 žrtev
Električni izpad prizadane več kot 50 milionov ljudi v Ontariu
2004
Hurikan Ivan na Karibih terja 25 žrtev
Hurikan Jeanne v Velikih Antilh zahteva 3.000 žrtev
Potres in tsunami v Indoneziji, Šrilanki, Indiji in na Tajskem ubije 250.000 ljudi, 42.833 pa je pogrešanih
Poplave v Dominikanski republiki in Haitih zahtevajo 2.000 življenj
2005
V indoneziji v potresu umre 1.000 ljudi
Hurikan Katrina v ZDA terja 2.000 žrtev.
Hurikan Stan v Mehiki, Centralni Ameriki, Guatemali terja 669 žrtev, prizadetih pa je več 470.000 ljudi
V Pakistanu v potresu umre 100.000 ljudi
Eksplozija rafinerije v Jilin Petrochemical Co. Izpusti več 100ton strupa v Songhua reko.
2006
Na Filipinih v plazu umre 1.000 ljudi
Potres Java v Indoneziji terja 6.750 žrtev
Na Salomonovih otokih v potresu umre 50 ljudi, več 40.000 pa ostane brez domov.
2007
Poplave v Maleziji povzročijo evakuacijo več 110.000 ljudi
Na Kitajskem zapade rekordno število snega v več kot 56 letih
V Indiji je prizadetih več kot 25 milionov ljudi zaradi monsuna
V Argentini prvič po letu 1918 zapade sneg.
Na trgu je rekordno število avtomobilov na hibridni pogon ter čistilnih proizvodov brez kemikalij
Al Gore in organizacija ZN (UN’s Intergovernmental Panel on Climate Change) dobita Nobelovo nagrado za mir.
Olivno olje je uporabno na veliko več načinov, kot nekateri mislimo. Zdravilni učinki olivnega olja so že dolgo znani, saj olivno olje znižuje vrednost holesterola v telesu in je lahko prebavljivo. Kvalitetno olivno olje vsebuje tudi veliko vitaminov in hranljivih snovi, vsebuje pa tudi veliko antioksidantov, za katere verjamejo, da preprečujejo nastanek rakavega obolenja. Zaradi visoke vsebnosti mononenasičenih maščob velja za zdravo in dietno olje.
Oljka v sebi skriva moč simbolov in zdravja
Znano je, da oljka v sebi skriva skrivnost mnogih simbolov. Mnogi jo namreč povezujejo z rodnostjo, mirom, močjo in slavo, predstavlja simbol večnosti, že Homer pa je dejal, da je olivno olje tekoče zlato!
Olivno olje je tudi ena tistih stvari, pri kateri ne smete preveč varčevati, saj je kvaliteta sorazmerna s ceno. Za 5 eur boste dobili zelo slabo olivno olje, zato boste morali za kvaliteten, zdrav in ekološko pridelan izdelek odšteti nekoliko več.
Olivno olje vsebuje zelo veliko antioksidantov, kar pozitivno in varovalno deluje na naše telo, sestava olivnega olja pa je zelo podobna sestavi kislin v našem telesu, zato človeški organizem olivno olje presnavlja lažje kot večino drugih olj in maščob. Seveda verjetno olivnega olja ne boste uporabljali za vse stvari, ki jih bomo v tem članku našteli, pa bo vsakdo našel kakšno novo, zanimivo idejo, ravno tako pa tudi kako tu ali tam prihraniti kakšen cent z olivnim oljem.
Najboljše je sveže
Idealna temperatura za shranjevanje olivnega olja je med 15 do 20 stopinjami Celzija. Dolgotrajno shranjevanje na temperaturi nad 25 stopinjami lahko povzroči oksidacijo, ki olju pokvari okus. Shranjevanje na temperaturi pod 10 stopinjami Celzija prav tako ni priporočljivo, saj lahko mraz povzroči kristalizacijo in povzroči v steklenici moten videz. Toda kljub vsemu ne škoduje kvaliteti olja, in če boste olje nekaj dni pustili na sobni temperaturi, bo ponovno postalo čisto.
Olja prav tako na shranjujte na izpostavljenih mestih, kot je balkon. Stik z zrakom namreč sproži oksidacijo in kvari olje, zato strokovnjaki svetujejo, da steklenico po uporabi zaprete. Tudi pretirano izpostavljanje svetlobi, še posebej sončni, povzroči razkroj olja, ki pusti posledice na barvi (iz rumeno zelene preide v rumeno oranžno), povzroči čuden okus, zato ga umaknite z neposredne svetlobe. Nasprotno kot je znano z vini, ki se z leti izboljšujejo, se morajo olja uporabiti sveža. Bolj svež, kot je, boljša je njegova kvaliteta. Čeprav ni škodljiv za zdravje, pa lahko olivno olje razvije neobičajen okus že po osemnajstih mesecih po ustekleničenju.
Uporaba olivnega olja in zdravilni učinki
Olivno olje ima širok spekter uporabe, znano pa je tudi, da njegovi zdravilni učinki pomagajo pri marsikateri težavi. Olivno olje pa ni le dobro, je tudi zdravo, saj pomaga ohranjati srčno-žilni sistem v dobri kondiciji, pomaga arterijam ohraniti elastičnost, ne zvišuje raven holesterola, ekstra deviško olje ima v sebi sestavine, ki delujejo kot antioksidanti, nas varuje pred prostimi radikali in pred staranjem in okvaro celic. Olivno olje odstranjuje iz telesa snovi, ki so nevarne za vitalnost in delovanje celic. Olje vsebuje izredno kvalitetne aminokisline v velikih količinah, ki so pomembne za delovanje jeter, ledvic, izkoriščanje vitaminov B-kompleksa, prav tako vsebuje veliko kalcija, kalija, fosforja, železa in vitamina B. Ima močno protibakterijsko delovanje, očisti kožo in deluje protivnetno. Že stoletja se je olivno olje uporabljalo v kozmetiki in medicini za negovanje kože in mišic, zdravile so se odrgnine, rane, koži in lasem pa je dajalo sijaj in elastičnost. V ljudski medicini se je uporabljalo za nego nohtov, odstranjevanje mišičnih bolečin, v kontroli prebave, nižanju krvnega tlaka, umirjalo je delovanje srca itd. Olivno olje torej predstavlja odlično kombinacijo za zdravje in lepoto, užitek in zadovoljstvo.
Olivno olje pomaga pri problemih s smrčanjem
Preden se odpravite spat, popijte malo olivnega olja, saj s tem navlažite mišice grla in s tem preprečite tiste nadležne zvoke sredi noči, ki povzročajo preglavice vaši boljši polovici.
Pozdravi obolenja ušesa
Veliko ljudi prisega na olivno olje, kot odlično zdravilo pri obolenjih ušes – uporabite vatirano palčko, nanjo nakaplajte par kapljic olivnega olja in z njo očistite uho. Prav tako pa lahko olivno olje za 30 sekund segrejete v mikrovalovni pečici in ga takšnega nanesete v uho; to bi naj pomagalo pri bolečinah v ušesu.
Ukroti zavozlane in poškodovane lase
Nanesite malo olivnega olja na lase in ga utrite. S tem boste lasem dodali vlago, ki jo potrebujejo skodrani lasje.
Prav tako pa olivno olje pomaga pri poškodovanih laseh. Nanesite ga na lase, počakate 30 minut, nato pa ga izperete s šamponom. Tako se bodo vaši nekdaj poškodovani lasje zopet svetili.
Olivno olje je dobro za kožo
Olivno olje se že dalj časa uporablja tudi za kozmetične namene. Konzumiranje oliv in olivnega olja, pa naj bi bilo dobro za vašo kožo, saj jo vlaži – lahko ga nanesete tudi neposredno na kožo.
Nedavne raziskave so pokazale, da olivno olje vsebuje vsaj štiri vrste antioksidantov, ki nevtralizirajo poškodovane proste radikale, ki med drugim povzročajo rakava obolenja. Prav tako je olivno olje znano po tem, da se lahko uporabljla kot losijon po britju – par žličk olja vtremo v kožo.
Podobno, ga lahko uporabimo tudi za suhe ustnice – v razmerju 1:1 zmešamo olivno olje in stopljeni čebelji vosek, dodamo še kakšno aromo in imamo mazilo za ustnice!
Uporabno tudi za naše hišne ljubljenčke
K mačji hrani dodamo čajno žličko olivnega olja in tako preprečimo, da bi mačka izbruhala dlako. Olivno olje pa bo omogočilo tudi, da se bo mačja ali pasja dlaka bolj svetila.
Malo manj znani načini uporabe olivnega olja
Težave z zadrgami
Če imamo težave z zadrgo, enostavno nanesemo nanjo olivno olje, in problem je rešen.
Namesto čistil
Nekateri pravijo, da lahko za poliranje srebrnine, bakra in ostalih kovinskih izdelkov uporabimo paradižnikovo mezgo ali zobno pasto. Llahko ga uporabimo kot zaščito proti rjavenju.
Olivno olje je uporabno tudi za poliranje pohištva – v razmerju 2:1 zmešamo olivno olje in sok limone, mešanico kanemo na krpo in enostavno obrišemo prah s pohištva. Olivno olje pa je uporabno tudi za mazanje usnjenih površin.
Odpravi škripanje vrat
Olivno olje lahko upoabimo kot mazivo za razne stvari. Tako se nam ne bo treba bati, da bi ga v roke dobili otroci, kot bi to bila lahko težava pri industrijskih mazilih.
Verjetno obstaja še veliko načinov, uporabe olivnega olja. Seveda so nektara bolj smešna kot druga, vendar pa se vseeno tu in tam najde kakšen nasvet, ki pa le lahko pride prav.
BIO olivno olje
Olja, ki so pridelana, predelana in označena z BIO certifikatom (iz ekološke pridelave), zagotavljajo, da so oljčni nasadi tretirani brez kemičnih sredstev in škropil. Ekološki nasadi s
Ali vas pri barvanju las skrbi vaš vpliv na okolje ter vpliv na vaše zdravje? Realnost je takšna, da danes še vedno ni dovolj raziskav glede barv za lase. Možno je, da pri barvanju las vaše telo vsrka manjšo količino kemikalij. Raziskava iz leta 2001 je pokazala, da imajo ženske, ki se pogosto barvajo v povprečju večjo možnost raka na mehurju. Vendar pa bolj nedavne raziskave zopet kažejo ravno nasprotno sliko. Kot kaže, bo potrebno na prave rezultate zopet počakati.
Vseeno pa je dobro, da ste pred uporabo barve bolj pazljivi na nekatere stravi:
Preglejte, če je vsebina barve za lase varna (npr. pri Environmental Working Group’s cosmetics database boste lahko našli alternative vašemu izdelku).
Kupujte barve za lase, ki ustrezajo višjim standardom, in jih je potrdila Evropska unija.
Zato raje ne barvajte las, dokler to ni res potrebno, pri tem pa je bolje tudi, če pobarvate le pramene in ne celotnega lasišča. Če pa je že res nujno, pa raje poiščite barve za lase, ki so bazirana na čim bolj naravni osnovi.
Kaj pa moški?
Izogibajte se barvam za lase, ki vsebujejo svinec, saj je ta nevrotoksin. Vedite pa tudi, da so kemikalije v temnejših barvah za lase bolj povezane z zdravstvenimi problemi, kot pa svetlejše barve za lase
Najboljša alternativa vsem tem pa je, da enostavno pustite naravi svojo pot in ne barvate las!
Vsakomur se je verjetno že velikokrat zgodilo, da je kupil preveč kruha, ki se je posušil in na koncu verjetno pristal v smeteh. V tem članku vam predstavljamo nekaj primerov, kako lahko porabite tudi star kruh.
Drobtine: suh kruh vrzite v multipraktik in ga zmeljite. Tako boste skoraj vedno imeli pri roki drobtine.
Popečene kruhove kocke: če narežete kruh na kocke in jih popečetena olju, postanejo odlično nadomestilo jušnim kroglicam ali rezancem
Kruhova juha: suh kruh lahko uporabite za zgostitev različnih juh, omak in obar.
Nahranite ptice ali sosedove zajčke: kruhove drobtinice privabijo veliko ptic, prav tako pa suh kruh tekne zajcem in konjem.
Kruhova solata: star kruh zmešajte z paradižnikom, solato in ostalo zelenjavo, ter po želji dodajte previl.
Kruh in mleko za mucke: veliko mačk obožuje poslastico iz mleka im kruha.
Kruhov puding: skoraj verjetno ima še kdo kakšno babico, ki se spomne, kako so delali v njenem otroštvu puding iz kruha. Zato ne odlašajte in jo vprašajte za njen recept.
Francoski popečenec: uporabite star kruh za pripravo različbe vrste popečenca.
Ponovno svež: star kruh lahko tudi ponovno ‘oživite’ tako, da ga namočite v vodo in ga nato postavite za 12 minut v pečico, segreto na na 180 stopinj celzija.
Verjetno vsi uporabniki vemo, da varčne žarnice ne svetijo na enak način, kot navadne. Vendar zakaj je temu tako? Ali obstaja varčna žarnica, ki sveti enako učinkovito kot navadna?
Sobno svetlobo lahko opišemo na dva načina – to je barva temperature, in kako se le-ta odbija od ostalih predmetov v sobi. Barvo temperature merimo v kelvinih (K) – večja kot je vrednost, bolj hladna je svetloba.
Drugi faktor pa govori o tem, kako žive so barve na objektu, ko ga osvetlimo. Pod žarečo sobno svetlobo so na primer vaše obleke in koža žive barve, pol ulično svetilko pa izgledajo bolj blede. Ta faktor je poimenovan kot (IBV) indeks barvnega videza (CRI – Color Rendering Index). Navadne žarnice imajo navadno ta indeks 100, varčne pa 70. Problem z varčnimi žarnicami je v tem drugem faktorju, saj se svetloba od objektov ne odbija nazaj v tolikčni količini, kot pa pri navadni žarnici. Vendar pa niso vse varčne žarnice takšne. Torej, katere so najboljše?
Večina uporabnikov pri varčnih žarnicahres zmoti, da oddajajo slabšo svetlobo kot navadne žarnice. Zato je najbolje, da se pozanimate pri prodajalcu, katere varčne žarnice oddajajo podobno svetlobo, kot navadne. Najbolje je, da vzamete varčne žarnice, ki zagotavljajo ‘toplo belo’ barvo, saj ima takšen tip žarnic indeks barvnega videza okoli 82.
Pomembno je, da vse več uporabljamo varčne žarnice, saj te žarnice porabijo opazno manj energije kot pa navadne. Tehnologija pa je prišla že tako daleč, da nam varčne žarnice lahko že skoraj zagotovijo enako svetle prostore, kot pa navadne žarnice. Zato ne odlašajte in čim prej zamenjajte stare žarnice z varčnimi!
Arheologi in drugi strokovnjaki po celem svetu vsak dan, iz meseca v mesec, iz leta v leto poskušajo skoraj nemogoče – prodreti v najskrivnostnejše pore zgodovine človeškega rodu, do najstarejše civilizacije na Zemlji, razgrniti skrivnosti, ki še dandanes burijo domišljijo in nas vznemirjajo. Predstavljamo vam odkritja, ki vam bodo morda zaprla sapo in vas vzpodbudila, da bo vaš pogled na človeka, njegovo zgodovino in prihodnost drugačen.
Knjige in zapisi o zgodovini so najpogosteje končali svojo pot na grmadah, arheološke najdbe pa izginjale s tolpami roparjev. Vsi osvajalci so bili neusmiljeni s kulturnozgodovinskimi spomeniki ter kulturno zapuščino zasužnjenih narodov. Oglejmo si nekaj primerov iz zgodovine.
V tretjem stoletju pred našim štetjem je kitajski cesar dinastije Tsin zažgal vse knjige Konfucija, sirijski cesar Epifan pa v istem času vso židovsko literaturo.
Najhujši udarec pa je zgodovini zadal Julij Cezar, ki je zažgal egipčansko floto v aleksandrijski luki, tako pa je v knjižnici zgorelo 700.000 knjig. Rimski cesar Dioklecijan je uničeval vse, kar je zadevalo magijo.
Tako so s prihodom novih vladarjev izginjale zlate in srebrne dragocenosti, izginjali so zapisi in sporočila prednikov, njihova opažanja in izkušnje. Kar pa se je ohranilo do današnjih dni, so le bedni odsevi časov, ki si jih danes ne moremo zamišljati niti v najburnejši domišljiji.
Sumerci – naši predniki
Kultura Sumercev velja za najstarejšo razvito kuturo človeštva. Sumerci, ki so živeli v Mezopotamiji in katerih poreklo je neznano, so bili predvsem odlični astronomi. Poznali so revolucijo in konjunkcijo vseh planetov, tudi Urana in Neptuna, dan pa so razdelili na 86.400 sekund, torej 24 ur po 60 minut in te na 60 sekund.
Odkritje “velike konstante”
Arheologi so na pobočju Kuyundjika našli glineno ploščico s številko 195.955.200.000, ki je bila mnogo let skrivnost. Šele ameriški znanstvenik M. Chatelin je odkril skrivnost tega števila. Ugotovil je, da to število predstavlja neko časovno obdobje, izraženo v sekundah, in sicer je to 2.268 milijonov dni po 86.400 sekund. Teh 2.268 milijonov dni pa je točno 240 ciklusov rotacije letnih časov okrog zodiakalnega kroga. Prav to je torej “velika konstanta” našega planetarnega sistema, ki so jo astronomi poskušali odkriti skoraj 2.000 let, njihovi davni predniki pa so jo odkrili pred 64.800 leti.
Poznano je, da so Sumerci napisali prve “knjige”, poznali so statično elektriko in električno energijo, uporabljali so galvanske baterije in s pomočjo poznavanja optike tudi mikroskop. Možno je, da so poznali in obvladovali gravitacijo in lebdenje v zraku ter uporabljali antigravitacijske instrumente.
Kot smo že omenili, so poznali Uran in Neptun, čeprav teh dveh planetov ne vidimo s prostim očesom. Vedeli so, da ima Zemlja naravni satelit, da se vrti okrog Sonca, da ima Mars dva satelita, Jupiter štiri, Saturn sedem, Uran dva ter da se kometi pojavljajo v pravilnih časovnih razmakih.
Skrivnost Siriusa B.
Njihovo znanje astronomije pa je seglo celo preko našega planetarnega sistema do skrivnostne zvezde Sirius B., ki je tako majhna, da je bila “ponovno” odkrita šele 1862. leta in to s teleskopom premera 40 centimetrov. Sodobna astronomija nam pove, da je materija Siriusa B. zelo gosta in težka, saj tehta kubični centimeter tega planeta 50 ton. Sumerci so imeli te podatke, poznali so celo točno trajanje orbite Siriusa B.
Sumersko božje čaščenje Siriusa B. pa je M. Chatelina privedlo do zaključka, da so pred 65.000 leti naše prednike obiskali vesoljci, izboljšali njihovo inteligenco ter jih vpeljali v skrivnosti astronomije, matematike, metalurgije… Kot prvi dokaz služi M. Chatelinu razkritje skrivnostnega petnajstmestnega števila, kot drugi dokaz pa odkritje lobanje homo sapiensa pri San Diegu v Kaliforniji. Z raziskovanjem skrivnosti lobanje z aminokislinami je dr. Rogers ugotovil, da je stara približno 65.000 let in je pripadala človeku z visoko inteligenco. Na žalost pa nikoli ne bomo ugotovili, ali je bil ta človek rojen na Zemlji ali pa je prišel iz vesolja.
Maji, gostje iz vesolja
V mračnih in prostranih džunglah Hondurasa in Gvatemale so razvaline velikih zgradb in piramid, ostankov izginule civilizacije – Majev. Kdo so Maji in od kod prihajajo? Dva ameriška antropologa in arheologa, raziskovalca kulture Majev, brata Eric in Craig Umland uspešno dokazujeta hipotezo, da predniki Majev prihajajo iz Vesolja, in sicer s planeta, ki leži med Zemljo in Venero. Kako brata Umland pojasnjujeta to hipotezo? Medtem ko so ekspedicije vesoljcev iskale hrano in surovine na našem planetu, so na matičnem planetu pričeli vrtati planetno jedro. To pa je bilo usodno. Prišlo je do strahovite eksplozije in uničenja planeta, sledovi te katastrofe pa se še danes opazijo v obliki skrivnostnega pasu asteroidov. Ekspedicije vesoljcev, ki so ostale brez rodnega planeta, so bile prisiljene sprejeti Zemljo kot novo domovino. V začetku so se izogibali primitivnim prebivalcem srednje in južne Amerike, kasneje pa so se počasi pričeli mešati z Zemljani. Iz tega križanja so nastali Maji. Čeprav se vam zdi ta hipoteza kot znanstvenofantastična zgodba, kako drugače razložiti odkritja arheoloških predmetov, ki so krasili templje in druge zgradbe?
Civilizacija Majev nas preseneča z neverjetnim poznavanjem skoraj vseh znanstvenih področij, ne smemo pa pozabiti, da Maji niso poznali niti kolesa niti pluga. Imeli so čudovite observatorije. Izračunali so, da traja leto na Veneri 584 dni, poznali pa so tudi Marsovo leto. Nič manj nas ne preseneča dejstvo, da mesta Majev v srednji Ameriki, mehiškem Yucatanu in Gvatemali niso bila povezana s potmi ali cestami, zgrajena pa so bila v najbolj neprehodnih predelih džungle. Odkod torej nekemu, tako primitivnemu narodu, tako neverjetno poznavanje zakonov v gradbeništvu? Brata Umland nam v svoji hipotetični raziskavi ponujata odgovor. Glede na dejstvo, da Maji niso poznali kolesa, ki bi služila za prevoz več ton težkih kamnov, potrebnih za zidavo velikih stavb, obstaja možnost, da so poznali neki drug, lažji, nam nepoznan način prevoza – mogoče antigravitacijske naprave ali pa leteče predmete, ki bi brez truda prevažali tovor.
Da bi brata Umland čimbolj prepričljivo dokazala teorijo, da so Maji potomci gostov iz Vesolja, izpostavljata že dokazano dejstvo, da Maji genetsko niso bili podobni niti eni človeški rasi na našem planetu. Pripadniki tega naroda so bili nizki in čokati, med njimi pa ni bilo razlik, kot bi bili serijsko izdelani, ne pa rojeni na človeški način.
Odkritje dveh koledarjev
Maji pa nam ponujajo še nešteto drugih skrivnosti; uporabljali so dva različna koledarja. M. Chatelin pravi, da so Maji uporabljali ciklus 104 let, za daljše obdobje in za astronomske izračune pa so uporabljali drug koledar, imenovan “Veliki ciklus”, za katerega je znano le to, da se pričenja 3.000 let pred našim štetjem in traja približno 5.000 let. Ko je Chatelin odkril ritem in trajanje koledarja Majev, mu ni bilo težko določiti začetka. Pomislil je, da se je za začetek moral zgoditi neki pomemben, redek astronomski fenomen. Ugotovil je, da so vsakih 4.627 let Neptun, Uran, Saturn in Jupiter v konjunkciji, zadnjič pa se je to zgodilo leta 1484. Iz tega sledi, da je bil pričetek koledarja leta 3.144 pred našim štetjem. Po raznih matematičnih operacijah je dognal, da so Maji prav tako kot Sumerci poznali “veliko konstanto” našega planetarnega sistema, le da so jo izražali v dnevih, Sumerci pa v sekundah. To dejstvo ga je navedlo na misel, da so Maji in Sumerci, čeprav so živeli na povsem različnih straneh Zemlje, imeli medsebojne stike ali pa celo skupno poreklo.
V želji, da bi naše rastline kar se da lepo uspevale, bile kakovostne in bogate s hranili, ter obilno rodile jim moramo nuditi primerne rastne razmere. Temelj pridelovanja so rodovitna tla.
Ukrepi za rodovitno zemljo
Rodovitnost tal pri ekološki pridelavi lahko ohranimo s pravilnim kolobarjem, gnojenjem s hlevskim gnojem, kot tudi s pomočjo kompostiranja ter z zelenim gnojenjem. V današnjem članku se bomo posvetili kompostu in kompostiranju.
V tem času, ko pobiramo pridelke imamo tudi veliko rastlinskih ostankov, ki jih lahko odlagamo na kup in kompostiramo. Na kup odlagamo še pokošeno travo, plevele, organske odpadke iz kuhinje, uporabimo lahko tudi blato iz luž, veje smrek, vresje, odpadlo listje,…
Kompost nam lahko zelo pomaga
Kup, kjer bomo odlagali odpadke imenujemo kompostišče. Odpadke lahko odlagamo v sod ali druge posode, pomembno je le, da so dovolj zračne, tako imajo mikrobi dovolj kisika, da lahko dihajo in se normalno razvijajo, saj so le ti glavni razkrojevalci ostankov. Kompostišče postavimo v senco. Kup sestavljamo po plasteh. Najprej na dnu izkopljemo plitvo udrtino in vanjo nasujemo šoto, da bo prestregla izcedek iz kompostnika. V posodi pa izmenjujemo plast odpadkov (trave, plevelov,…) ter plast ilovice ali zemlje. Vsakih 20 cm odpadkov damo plast zemlje s katero tudi zaključimo kompostnik. Vrh nato pokrijemo s črno plastiko.
V ostankih se kmalu namnožijo mikrobi in male živali (deževniki, gliste), ki organske ostanke postopoma spreminjajo v prst. Nekako po šestih mesecih lahko odpremo posodo, takrat sicer kompost ni še zrel, zato ga posujemo po vrtu in zakopljemo.
Kako nastane rodovitna zemlja iz komposta
Če pa kompost pustimo zoreti dalj časa, lahko v dveh letih dobimo tudi primerno prst za sajenje in saditev. Kup lahko tudi enkrat do dvakrat letno premešamo. S tem omogočimo dostop zraka v kompostni kup, s čimer pospešimo razkrajanje. Paziti pa moramo, da kupa ne prekopavamo v soncu, suši in mrazu, saj take razmere slabo vplivajo na favno, ki se je v kupu ustvarila.
Zrel kompost ima vonj po prsti. Če kompost diši drugače, mogoče celo neprijetno pomeni, da ni zrel, oziroma njegovo vrenje ni potekalo pravilno. Da je notranjost komposta rahla, lahko ugotovimo po zelenih algah, ki se nanj naselijo. Rahlost komposta pa lahko ocenimo tudi s prstnim poskusom. To storimo tako, da v pest stisnemo nekaj komposta, ta se sprime in ko ga nato začnemo mrviti, gre drobtiničasto narazen, to pomeni, da je kompost zrel.