Izginule civilizacije

Arheologi in drugi strokovnjaki po celem svetu vsak dan, iz meseca v mesec, iz leta v leto poskušajo skoraj nemogoče – prodreti v najskrivnostnejše pore zgodovine človeškega rodu, do najstarejše civilizacije na Zemlji, razgrniti skrivnosti, ki še dandanes burijo domišljijo in nas vznemirjajo. Predstavljamo vam odkritja, ki vam bodo morda zaprla sapo in vas vzpodbudila, da bo vaš pogled na človeka, njegovo zgodovino in prihodnost drugačen.

Knjige in zapisi o zgodovini so najpogosteje končali svojo pot na grmadah, arheološke najdbe pa izginjale s tolpami roparjev. Vsi osvajalci so bili neusmiljeni s kulturnozgodovinskimi spomeniki ter kulturno zapuščino zasužnjenih narodov. Oglejmo si nekaj primerov iz zgodovine.
V tretjem stoletju pred našim štetjem je kitajski cesar dinastije Tsin zažgal vse knjige Konfucija, sirijski cesar Epifan pa v istem času vso židovsko literaturo.
Najhujši udarec pa je zgodovini zadal Julij Cezar, ki je zažgal egipčansko floto v aleksandrijski luki, tako pa je v knjižnici zgorelo 700.000 knjig. Rimski cesar Dioklecijan je uničeval vse, kar je zadevalo magijo.
Tako so s prihodom novih vladarjev izginjale  zlate in srebrne dragocenosti, izginjali so zapisi in sporočila prednikov, njihova opažanja in izkušnje. Kar pa se je ohranilo do današnjih dni, so le bedni odsevi časov, ki si jih danes ne moremo zamišljati niti v najburnejši domišljiji.

Sumerci – naši predniki
Kultura Sumercev velja za najstarejšo razvito kuturo človeštva. Sumerci, ki so živeli v Mezopotamiji in katerih poreklo je neznano, so bili predvsem odlični astronomi. Poznali so revolucijo in konjunkcijo vseh planetov, tudi Urana in Neptuna, dan pa so razdelili na 86.400 sekund, torej 24 ur po 60 minut in te na 60 sekund.

Odkritje “velike konstante”
Arheologi so na pobočju Kuyundjika našli glineno ploščico s številko 195.955.200.000, ki je bila mnogo let  skrivnost. Šele ameriški znanstvenik M. Chatelin je odkril skrivnost tega števila. Ugotovil je, da to število predstavlja neko časovno obdobje, izraženo v sekundah, in sicer je to 2.268 milijonov dni po 86.400 sekund. Teh 2.268 milijonov dni pa je točno 240 ciklusov rotacije letnih časov okrog zodiakalnega kroga. Prav to je torej “velika konstanta” našega planetarnega sistema, ki so jo astronomi poskušali odkriti skoraj 2.000 let, njihovi davni predniki pa so jo odkrili pred 64.800 leti.
Poznano je, da so Sumerci napisali prve “knjige”, poznali so statično elektriko in električno energijo, uporabljali so galvanske baterije in s pomočjo poznavanja optike tudi mikroskop. Možno je, da so poznali in obvladovali gravitacijo in lebdenje v zraku ter uporabljali antigravitacijske instrumente.
Kot smo že omenili, so poznali Uran in Neptun, čeprav teh dveh planetov ne vidimo s prostim očesom. Vedeli so, da ima Zemlja naravni satelit, da se vrti okrog Sonca, da ima Mars dva satelita, Jupiter štiri, Saturn sedem, Uran dva ter da se kometi pojavljajo v pravilnih časovnih razmakih.

Skrivnost Siriusa B.
Njihovo znanje astronomije pa je seglo celo preko našega planetarnega sistema do skrivnostne zvezde Sirius B., ki je tako majhna, da je bila “ponovno” odkrita šele 1862. leta in to s teleskopom premera 40 centimetrov. Sodobna astronomija nam pove, da je materija Siriusa B. zelo gosta in težka, saj tehta kubični centimeter tega planeta 50 ton. Sumerci so imeli te podatke, poznali so celo točno trajanje orbite Siriusa B.
Sumersko božje čaščenje Siriusa B. pa je M. Chatelina privedlo do zaključka, da so pred 65.000 leti naše prednike obiskali vesoljci, izboljšali njihovo inteligenco ter jih vpeljali v skrivnosti astronomije, matematike, metalurgije… Kot prvi dokaz služi M. Chatelinu razkritje skrivnostnega petnajstmestnega števila, kot drugi dokaz pa odkritje lobanje homo sapiensa pri San Diegu v Kaliforniji. Z raziskovanjem skrivnosti lobanje z aminokislinami je dr. Rogers ugotovil, da je stara približno 65.000 let in je pripadala človeku z visoko inteligenco. Na žalost pa nikoli ne bomo ugotovili, ali je bil ta človek rojen na Zemlji ali pa je prišel iz vesolja.

Maji, gostje iz vesolja
V mračnih in prostranih džunglah Hondurasa in Gvatemale so razvaline velikih zgradb in piramid, ostankov izginule civilizacije – Majev. Kdo so Maji in od kod prihajajo? Dva ameriška antropologa in arheologa, raziskovalca kulture Majev, brata Eric in Craig Umland uspešno dokazujeta hipotezo, da predniki Majev prihajajo iz Vesolja, in sicer s planeta, ki leži med Zemljo in Venero. Kako brata Umland pojasnjujeta to hipotezo? Medtem ko so ekspedicije vesoljcev iskale hrano in surovine na našem planetu, so na matičnem planetu pričeli vrtati planetno jedro. To pa je bilo usodno. Prišlo je do strahovite eksplozije in uničenja planeta, sledovi te katastrofe pa se še danes opazijo v obliki skrivnostnega pasu asteroidov. Ekspedicije vesoljcev, ki so ostale brez rodnega planeta, so bile prisiljene sprejeti Zemljo kot novo domovino. V začetku so se izogibali primitivnim prebivalcem srednje in južne Amerike, kasneje pa so se počasi pričeli mešati z Zemljani. Iz tega križanja so nastali Maji. Čeprav se vam zdi ta hipoteza kot znanstvenofantastična zgodba, kako drugače razložiti odkritja arheoloških predmetov, ki so krasili templje in druge zgradbe?

Civilizacija Majev nas preseneča z neverjetnim poznavanjem skoraj vseh znanstvenih področij, ne smemo pa pozabiti, da Maji niso poznali niti kolesa niti pluga. Imeli so čudovite observatorije. Izračunali so, da traja leto na Veneri 584 dni, poznali pa so tudi Marsovo leto. Nič manj nas ne preseneča dejstvo, da mesta Majev v srednji Ameriki, mehiškem Yucatanu in Gvatemali niso bila povezana s potmi ali cestami, zgrajena pa so bila v najbolj neprehodnih predelih džungle. Odkod torej nekemu, tako primitivnemu narodu, tako neverjetno poznavanje zakonov v gradbeništvu? Brata Umland nam v svoji hipotetični raziskavi ponujata odgovor. Glede na dejstvo, da Maji niso poznali kolesa, ki bi služila za prevoz več ton težkih kamnov, potrebnih  za zidavo velikih stavb, obstaja možnost, da so poznali neki drug, lažji, nam nepoznan način prevoza – mogoče antigravitacijske naprave ali pa leteče predmete, ki bi brez truda prevažali tovor.
Da bi brata Umland čimbolj prepričljivo dokazala teorijo, da so Maji potomci gostov iz Vesolja, izpostavljata že dokazano dejstvo, da Maji genetsko niso bili podobni niti eni človeški rasi na našem planetu. Pripadniki tega naroda so bili nizki in čokati, med njimi pa ni bilo razlik, kot bi bili serijsko izdelani, ne pa rojeni na človeški način.

Odkritje dveh koledarjev
Maji pa nam ponujajo še nešteto drugih skrivnosti; uporabljali so dva različna koledarja. M. Chatelin pravi, da so Maji uporabljali ciklus 104 let, za daljše obdobje in za astronomske izračune pa so uporabljali  drug koledar, imenovan “Veliki ciklus”, za katerega je znano le to, da se pričenja 3.000 let pred našim štetjem in traja približno 5.000 let. Ko je Chatelin odkril ritem in trajanje koledarja Majev, mu ni bilo težko določiti začetka. Pomislil je, da se je za začetek moral zgoditi neki pomemben, redek astronomski fenomen. Ugotovil je, da so vsakih 4.627 let Neptun, Uran, Saturn in Jupiter v konjunkciji, zadnjič pa se je to zgodilo leta 1484. Iz tega sledi, da je bil pričetek koledarja leta 3.144 pred našim štetjem. Po raznih matematičnih operacijah je dognal, da so Maji prav tako kot Sumerci poznali “veliko konstanto” našega planetarnega sistema, le da so jo izražali v dnevih, Sumerci pa v sekundah. To dejstvo ga je navedlo na misel, da so Maji in Sumerci, čeprav so živeli na povsem različnih straneh Zemlje, imeli medsebojne stike ali pa celo skupno poreklo.