Želatino raztopite v pol skodelice vrele vode, dodajte pol kodelice mrzle vode in dobro premešajte. Dodajte eterično olje in alkohol in zopet dobro premešajte. Mešanico prelijte v lonček ali kozarec in pustite da se strdi. Ne postavljajte na raidator ali na preveč topla mesta, saj se mešanica lahko spet utekočini. Če se to zgodi, enostavno postavite vaš osvežilec zraka za kratek čas v hladilnik. Uživajte v prijetnih vonjavah.
Šetraj je začimba in domače zdravilo, ki krepi našo moč, zdravi črevesne bolezni in težave, je naravni antiseptik in odličen dodatek solatam. Dodajamo ga tudi jedem, ki nas rade napihujejo, da nekoliko ublažimo ta učinek.
Ključni poudarki:
Šetraj je aromatična začimba in zdravilna rastlina, ki krepi prebavo in lajša črevesne težave.
Uporablja se za lajšanje želodčnih krčev, napenjanja, driske ter kot naravni antiseptik.
Dodajamo ga jedem iz stročnic, juham, omakam ter pripravimo čaj ali tinkturo za notranjo uporabo.
Šetraj je ena tistih zelišč, ki jo mnogi poznajo po vonju, a redkeje po imenu. Njegova intenzivna aroma spominja na mešanico timijana, popra in mete. V Sloveniji se tradicionalno uporablja pri pripravi fižola, krompirja, mesnih jedi in zeliščnih čajev.
Poleg kulinarične vrednosti pa je že stoletja cenjen tudi zaradi svojih zdravilnih lastnosti. Uporabljali so ga menihi, kmečke gospodinje in zeliščarji po vsej Evropi – od lajšanja prebavnih težav do krepitve odpornosti.
1. Poletni šetraj (Satureja hortensis)
Enoletnica, ki hitro raste in jo običajno sejemo spomladi.
Ima nežnejšo, a izrazito aromo.
Najpogosteje se uporablja kot začimba pri kuhanju.
2. Zimski šetraj (Satureja montana)
Trajnica z olesenelimi stebli in temnejšimi listi.
Aroma je močnejša, nekoliko pikantnejša.
Rastlina dobro prenaša sušo in revna tla, nekoliko slabše pa hude zime brez zaščite.
Obe vrsti vsebujeta eterična olja, predvsem timol in karvakrol, ki rastlini dajejo značilno aromo in zdravilne učinke.
Šetraj – začimba močnega vonja
Šetraj (Saturea hortensis) je enoletna začimba mogočnega vonja, ki se v vrtu, ko jo enkrat posadimo, vsako leto znova zaseje kar sama. Rastlina se razrase v grmiček, ki sega nekje do 30 cm v višino. V juliju razpre drobne rožnato vijolične barve cvetove, potrebuje pa zelo malo pozornosti, saj ga niti zalivati ni potrebno. Največ zdravilnih učinkovin, arome in dobrega okusa ima tik pred glavnim cvetenjem, zato ga za shranjevanje nabiramo v tem obdobju. Nabranega povežemo z vrvico in obešenega sušimo na zraku in v senci. Hranimo ga v dobro zaprtih steklenih kozarcih, v temnem prostoru.
Zdravilne lastnosti šetraja
V ljudskem zdravilstvu ima šetraj dolgo tradicijo uporabe. Njegova eterična olja delujejo antibakterijsko, protiglivično in protivnetno, kar potrjujejo tudi sodobne raziskave.
Najpogostejši učinki
Spodbuja prebavo in zmanjšuje napenjanje po zaužitju stročnic.
Deluje blago antiseptično v prebavnem traktu.
Pomaga pri blažjih prehladih in kašlju, zlasti v obliki čaja ali inhalacij.
Deluje poživljajoče in krepilno, pogosto so ga priporočali v času okrevanja.
Kot eterično olje (v zelo majhnih količinah in razredčeno) se uporablja tudi v aromaterapiji.
Priprava šetraj čaja
1 čajna žlička posušenega šetraja na skodelico vroče vode.
Pustimo 5–7 minut in precedimo.
Čaj pijemo po obroku za lažjo prebavo ali večkrat dnevno pri prehladu.
Nabiranje in shranjevanje
Šetraj nabiramo tik pred cvetenjem, ko vsebuje največ eteričnih olj. Režemo cele poganjke in jih posušimo v senci na zračnem mestu. Posušenega hranimo v dobro zaprtih kozarcih na suhem in temnem mestu. Tako ohrani aromo do naslednje sezone.
Zimski šetraj lahko uporabljamo svežega tudi pozimi, če ga gojimo v loncu na svetlem mestu.
Zanimivosti in tradicija
Šetraj so poznali že stari Rimljani, ki so ga prinesli v Evropo iz Sredozemlja.
Menihi v srednjem veku so ga gojili v samostanskih vrtovih in ga uporabljali kot naravni antiseptik in začimbo.
V nekaterih regijah so mu pripisovali afrodizične lastnosti, v nasprotju s krešo, ki naj bi delovala zaviralno.
V ljudski medicini je veljal za rastlino, ki »čisti kri« in krepi organizem po boleznih.
Kako uporabljamo šetraj?
Dodajamo ga solatam, kot so paradižnikova, fižolova, krompirjeva, pa tudi različnim enolončnicam, stročnicam, gobovim jedem, ribam, perutnini …
Uporaba šetraja v obliki čaja, obloge, kopeli in tinkture
pomaga pri želodčnih in črevesnih krčih, pri jetrnih in žolčnih boleznih ter pri sladkorni bolezni,
zdravi drisko,
omili napenjanje in uravnava slabo prebavo,
odpravlja črevesne zajedalce,
deluje kot antiseptik,
krepi spolno moč.
Kje ga nabiramo in kako ga prepoznamo?
Vrtni šetraj (S. hortensis) je enoletnica, ki zraste 45 cm visoko in ima ozke temno zelene liste, rožnate cvetove ter diši po materini dušici in dobri misli. Kraški šetraj (S. montana) je podgrm in trajnica s temno zelenimi ozkimi listi in belimi cvetovi. Plazeči šetraj (S. montana subsp. montana var. prostrata) je napol plazeča se rastlina, ki je zelo okrasna in podobna belemu vresju, ko cveti.
Limonin ali afriški šetraj (S. biflora sin. Micromeria biflora) je odlična kulinarična trajnica s plazečimi se vejicami, privlačni¬mi slezenastimi cvetovi in svetlo zelenimi tenkimi listi, ki močno dišijo po limoni in dobri misli. Kretski šetraj ali za’atar rumi ali šetraj z listi materine dušice ali rožnati šetraj (S. thymbra) je nizke rasti in togo razvejana trajnica z vretenci majhnih sivkastih listov, ki močno dišijo po dobri misli in materini dušici. Yerba buena (S. douglasii) je trajnica s plazečimi vejicami in dišečimi okroglimi listi. Jamajški metin grm (S. viminea) močno diši po meti in ima majhno ovalno bleščeče živo zeleno listje.
Šetraj v kuhinji
Vrtni in kraški šetraj imata podoben vonj. Lepo dišita z nadihom po materini dušici in imata oster nevsakdanji okus, čeprav je okus vrtnega močnejši. Okus zelišča je boljši, preden zacveti. Ko rastlino posušite, ohrani vonj; v tej obliki ga raje uporabljajo pri kuhi.
Dodajmo ga v jedi, ki “napihujejo”
Začimba je nadvse uporabna prav v jedeh, ki nas rade napihnejo, na primer fižolove juhe, grah, jedi z veliko krompirja, … Dodamo ga lahko juham, omakam ali nekaterim prilogam. V jed ga dodamo ob koncu kuhanja, da ohranimo čim več njegovih učinkovin.
Šetraj gre dobro k leči in grahu, juham, ki se počasi kuhajo, enolončnicam, mesnim štrucam in jajčnim jedem. Uporabljajte ga tudi v premazih za občutljivo meso, npr. za teletino in ribe. Dodajajte ga omakam, paštetam in doma narejenim klobasam. Je tudi eno od glavnih zelišč v mešanici provansalskih zelišč (fr. herbes de Provence; glejte spodnji okvir). Vrtnega uporabljajte tudi v marinadah. V hrvaški kuhinji z njim, ki diši po limoni, začinjajo ribe in morske sadeže.
Gojenje šetraja na vrtu ali v loncih
Šetraj je hvaležna rastlina, ki jo lahko brez težav gojite tako na vrtu kot na balkonu.
Setev in saditev
Poletni šetraj sejemo zgodaj spomladi neposredno na gredo ali v lončke. Ker semena potrebujejo svetlobo za kalitev, jih ne zakrivamo z zemljo, temveč jih le rahlo potisnemo v površino.
Zimski šetraj lahko kupimo kot sadiko ali ga razmnožujemo s potaknjenci. Sadimo ga na sončno lego z dobro odcednimi tlemi.
Rastni pogoji
Najraje ima sončno in toplo lego, saj aroma razvije polnost le ob obilici sonca.
Tla naj bodo rahla, ne preveč bogata z dušikom – preveč gnojenja zmanjša aromatičnost.
Redno zalivanje je potrebno le pri poletnem šetraju; zimski je precej odporen na sušo.
Obrezovanje in prezimitev
Poletni šetraj obiramo sproti, z rezanjem poganjkov spodbujamo razraščanje. Zimski šetraj je treba po cvetenju nekoliko obrezati, da ostane grmičast. Če ga gojite v hladnejših območjih, ga pred zimo zaščitite z zastirko ali vejami.
Velika knjiga o zeliščih, Založba Mladinska knjiga
Ejaz A, idr. Celovit pregled poletnega šetraja (Satureja): biološki učinki in medicinske lastnosti [A comprehensive review of summer savory (Satureja): biological activity and medicinal properties]. PMC. 2023. Dostopno na: https://pmc.ncbi.nlm.nih.gov/articles/PMC10406440/
Coban F, Lan Y, Yetisgin G, Yuca H, Aydın B, Angın H, idr. Fitokemična sestava in bioaktivnosti Satureja montana in Satureja hortensis: antidiabetični, antioksidativni in nevroprotektivni potencial [Phytochemical composition and bioactivities of Satureja montana L. and Satureja hortensis L.: Culinary herbs with antidiabetic, antioxidant, and neuroprotective potential]. PLoS One. 2025. Dostopno na: https://doi.org/10.1371/journal.pone.0332178
Veliko ljudi vsaj občasno muči nespečnost, vendar preden posežete po tabletah, poskusite z naravnimi oblikami premagovanja nespečnosti. Poglejmo si, kateri zeliščni čaji so primerni za zdravljenje nespečnosti.
Čajna mešanica za spanje
50 g zdravilnega jegliča
25 g sivkinih cvetov
10 g šentjanževke
15 g hmeljinih storžkov
5 g baldrijanovih korenin
Vse sestavine zmešamo. 1 čajno žličko mešanice prelijemo z vročo vodo in namakamo do 5 minut. Pijemo še vročega po požirkih pred spanjem. Po želji lahko dodamo tudi med.
Za spanje so primerne tudi naslednje zdravilne rastline:
Pred spanjem je priporočljivo spiti tudi Švedsko grenčico v čaju. Prav tako je zelo učinkovita tinktura iz Čemaževih cvetov, namočena v domačem alkoholu. Ta se pije 20 – 30 kapljic v kozarcu vode.
Klobučnjaki in še posebej morski klobuki v slovenskem morju niso redkost. Čeprav so na prvi pogled nevarno, predvsem zaradi svoje velikosti in nenavadnih barv, so prav miroljubne živali. Največ težav sicer povzročajo ribičem, še posebej v obdobju, ko se pretirano namnožijo, saj zaradi svoje velikosti in teže onemogočajo vleko ribiških mrež. Sem ter tja na katero od njih naletijo tudi kakšni kopalci, ker jim naplavljena želatinasta stvar na obali lahko pokvari najljubši morski kotiček.
Pred nekaj dnevi je v morje med Semedelo in Koprom, malo stran od izliva Badaševice v morje, priplaval eden teh simpatičnih živalskih primerkov, ki mu pravimo morski klobuk. Veličastno se je pozibaval v morju ob novi dvignjeni promenadi in se nastavljal mimoidočim sprehajalcem. Seveda je velikost njegovega klobuka in nekakšna pompozna drža, s katero se je približeval obali, pritegnila marsikatero radovedno oko. Mlado in staro.
Po našem morju plava 6 pripadnikov klobučnjakov
Morski klobuk je, kar pogost avtohtoni osebek in je eden izmed 6 pripadnikov klobučnjakov, ki se več ali manj redno zadržujejo tudi v slovenskem morju, čeprav na prvi pogled izgleda kot da bi prišel iz tropskih morij. Naš klobučnjak spada v eno izmed nekaj več kot 200 vrst klobučnjakov, ki sicer spadajo v skupino preprostih nevretenčarjev, ožigalkarjev. Včasih pravijo klobučnjakom tudi meduze, vendar je lahko tak izraz za bolj poglobljene poznavalce strokovno neprimeren.
Največji morski klobuk pri nas
Poleg morskega klobuka lahko v našem morju zasledimo še kompasno meduzo, morsko cvetačo, mesečinko in uhatega klobučnjaka. Mesečinke so pri nas pogostejše poleti in zgodaj jeseni, v zadnjih letih so bili, zlasti pozimi in spomladi, pogosti tudi uhati klobučnjaki – mlečno bele meduze, ki imajo za ljudi skoraj nezaznaven ožig. Ribičem pa povzročajo težave predvsem veliki morski klobuki, ki lahko zrastejo v prave velikane. Največjemu izmerjenemu primerku v slovenskem morju so menda izmerili kar 48 centimetrov premera klobuka, tehtal pa je 4 kilograme. Njegovi sorodniki iz severnih morij pa so še večji, saj njihov klobuk preseže tudi premer enega metra.
Živimo v časih, ko vse več ljudi pestijo težave z želodčno kislino, kot sta refluks oziroma gastroezofagealno refluksna bolezen (GERB) in zgaga. Če upoštevamo nekatera pravila prehranjevanja lahko težave ublažimo ali celo odpravimo.
Počasno uživanje obrokov
Veliko ljudi se zaradi prenatrpanega urnika prehranjuje prehitro! Če jemo prehitro pa s hrano zaužijemo tudi veliko zraka, ki želodec razširi in povzroči napenjanje, kar pa posledično lahko začne potiskati vsebino želodca navzgor po požiralniku. Nasvet: pojejte grižljaj hrane, nato odložite nož in vilice, pogoltnite, če ste v družbi malo poklepetajte ali pa vmes berite knjigo ali revijo, nato pa pojejte naslednji grižljaj. S tem boste zaužili tudi manj kalorij, ker boste hitreje siti.
Pazite kaj jeste
Nekako splošno velja, da če vas mučijo simptomi zgage, se morate odreči specifični hrani. Sem spadajo na primer paradižniki, začinjene in pekoče jedi ter ocvrte jedi in alkohol. Vendar raziskave te teorije niso potrdile. Zato ugotovite, katera hrana vam osebno povzroča težave in zgago. Zapisujte si kaj jeste in zaradi česa vas je pekla zgaga in si tako naredite seznam jedi, ki so za vas škodljive ali jih vaše telo težje prebavlja in prenaša. Tako so boste sčasoma navadili jesti hrano, ki vam najbolj ustreza in vam ne bo povzročala težav in zgage.
Ne počivajte takoj po jedi
Če se uležemo, lahko začne želodčna kislina potovati po požiralniku navzgor, saj je tak zakon gravitacije, če sedimo pa stiskamo želodec, kar povzroči podobno situacijo. Zato si po kosilu privoščite sprehod, kar vam do dalo dodatno energijo, pa še zage se boste znebili.
Telesna teža in zgaga
Čim bolj ste oddaljeni od vaše idealne telesne teže, več možnosti je, da se pojavijo simptomi zgage in refluksa. Dodatni kilogrami pomenijo večji pritisk in težo na vaša prebavila, kar posedično pripelje do težav. Zato je to eden izmed dobrih razlogov za hujšanje.
Posvetujte se z zdravnikom
Prepogosto vračanje vsebine želodca v požiralnik lahko le-tega poškoduje, z leti pa privede do t.i. Barrettovega požiralnika, ki je lahko začetek raka na požiralniku, zato ob težavah, kot so pogost vsakodnevni kašelj, slabost in bruhanje, obiščite svojega zdravnika.
Tokrat vam predstavljamo 2 recepta za eko mehčalec za perilo, ki ga lahko naredite sami doma in ne vsebuje agresivnih kemikalij, saj te kot vemo lahko vplivajo na preobčutljivost kože ali v nekaterih primerih na alergične reakcije ali na razvoj alergij.
Zmešajte sestavine skupaj in dodajte 1/4 skodelice pri koncu vsakega pranja. Za še bolj dišeče perilo lahko dodate tudi 10 do 20 kaplic najljubšega eteričnega olja.
Mehčalec za perilo 2
Zmešajte 20 kapljic eteričnega olja sivke, s 3,5 litra vode. Ko dodate eterično olje kisu, se ustvari mešanica, ki je sama po sebi mehčalec za perilo. Pred vsako uporabo morate mešanico dobro pretresti. Za povprečno pranje je dovolj 1 skodelica mehčalca, za manjše količne perila pa je dovolj že pol skodelice ali merice.
Ideja o zelenih mestih prihodnosti ni nekaj novega, saj je prvi koncept nastal pod rokami znanega arhiteksta mest Ebenezerja Howarda že daljnega leta 1898. Danes, ko se vsakodnevno soočamo z okoljskimi problemi in spremembami temperatur in vremena, pa se pojavlja vse več načrtov za zelena mesta, ki bodo morda že v bližnji prihodnosti tudi uresničeni.
Zeleno mesto Al Raha
Projekt za to zeleno mesto se razprostira na kar 5 kvadratnih kilometrih in vključuje hotele, plaže, marine, parke, restavracije in točke za rekreacijo. Sicer stvar deluje turistično usmerjeno, upamo pa, da bo vse temeljilo na obnovljivih virih energije in ohranjanju okolja na naraven način in ne samo na služenju denarja.
Kitajsko mesto z nizkim ogljičnim odtisom
Selimo se na Kitajsko, kjer je nastala velikanska shema mesta prihodnosti, ki temelji na zmanjšanju ogljičnega odtisa celotnega mesta. Mesto bodo napajali obnovljivi viri energije, poraba pa bo močno optimizirana. Izkoriščali bodo veterno in sončno energijo, zbirali deževnico, poleg tega pa bodo energijo pridobivali tudi z razgradnjo bioloških odpadkov.
Tudi Vietnam se pridružuje zeleni prihodnosti
Nagrajeni koncept Vietnamskega mesta Hanoi vključuje unikaten koncept, ki se razprostira na 145 hektarov veliki površini in lahko podpira okoli 20.000 ljudi. Načrt je ustvariti okolju in ljudem prijazno urbano okolje v sožitju z naravo, ki vključuje zdravstvene, šolske in ostale zavode, pridelovalno industrijo, velik poudarek pa naj bi bil na kulturi in povezovanju ljudi.
Dr. Hertzka, ki je splošni zdravnik za naravno zdravljenje v Konstanzi pravi, da recept ‘vino za srce’ kaže velike uspehe in izboljšanje pri raznovrstnih srčnih obolenjih in slabostih ter pri angini pektoris.
Recept: Vino za srce
10 svežih peteršiljevih stebel skupaj z listi damo v 1 l čistega, naravnega rdečega ali črnega vina, zraven pa dodamo 2 – 3 žlice čistega vinskega kisa.
Kuhamo 10 minut na malem plamenu in pazimo, da se ne speni. Nato dodamo 300g čebeljega medu in rahlo kuhamo še 4 minute.
Vroče vino precedimo in še vroče nalijemo v steklenice, ki smo jih predhodno izprali z malo močnega alkohola. Dobro zapremo. Usedlina, ki se pojavi na dnu, ni škodljiva in jo lahko mirno pijemo z vinom.
Dr. Hertzka še svetuje: “Če čutite svoje srce, vzemite eno, dve ali tri in tudi več jedilnih žlic tega vina na dan in zbadanje okrog srca (zaradi vremenskih sprememb ali po razburjenjih) se bo umirilo.”
Vsi smo veseli sonca in njegovih žarkov, ki nas toplo pobožajo! Po dolgi zimi smo ga komaj dočakali. Vendar pa vsi vemo, da pretirano izpostavljanje soncu tudi ni priporočljivo. Za vse vas ljubitelje eteričnih olj imam nekaj koristnih nasvetov, da boste v prihajajočih sončnih dnevih lahko še naprej uživali v svojih izdelkih.
Dobro je, da se zavedate, da so nekatera eterična olja in macerati fototoksični. Takšna olja povečujejo občutljivost kože na sončno svetlobo, zato jih ni priporočljivo nanašati na kožo neposredno pred izpostavljanjem soncu (ali solariju), ker lahko povzročijo neenakomerno in neestetsko pigmentacijo. Eterična olja, ki lahko delujejo fototoksično, so naslednja:
Macerat šentjanževke je tudi fototoksičen in v primeru njegove uporabe, pa naj bo to dermalna ali oralna uporaba, se je treba izogibati soncu ali solariju. Najverjetneje ste sami opazili, da je med navedenimi fototoksičnimi eteričnimi olji največ citrusov. Razlog je ta, da se pridobivajo s hladnim stiskanjem. In še nasvet – izogibajte se nanašanju citrusnih olj na kožo, če imate melanom, starostne pege, velike madeže, bradavice, izrazite temne pege ali rak kože.
V kolikor želite uživati v teh prekrasnih vonjih tudi poleti, predlagam, da naredite sprej za lase ali jih kapnete na kašen okrasek iz naravnega materiala npr. ogrlico, uhane, kravato, broško…
Poskusite z vonji, ki spominjajo na citruse, ampak to niso kot npr. limonska trava, citronela, palmarosa … Poleg tega, da vas bodo navedeni vonji sprostili in osvežili, tudi odganjajo komarje!
Na vas je, da se odločite, katero varianto boste izbrali. Vsem vam želim prekrasno in dišečo pomlad.
Nezadovoljstvo, razposajenost, nenatančnost. Smo mlahavi in brez moči. A pred nami so pomembne zadolžitve. Privoščite si toplo aromatično kopel. Natočite si v kad toplo vodo, najprimernejša temperatura vode je od 35 do 38 stopinj Celzija. V vodo kanite 5 do 10 kapljic eteričnega olja. V kopeli uživajte 15 do 20 minut. In katera eterična olja so najprimernejša?
Kamilica
Kamilica je eno najnežnejših eteričnih olj. Že zeliščar Nicholas Culpeper je v svoji knjigi Angleški zdravnik zapisal, da kopel s kamiličnim prevretkom preganja utrujenost in lajša bolečine. Sicer pa kamilično eterično olje preganja tesnobna razpoloženja, nespečnost in utrujenost. Pa še prijetnega, aromatičnega vonja je.
Kamilična kopel iz posušenih kamiličnih cvetov
Približno ½ kg posušenih kamiličnih cvetov prelijemo s 5 l vroče vode, pripravek pustimo stati 10 minut in nato pa precejenega dolijemo kopeli. Kopel ne bo pregnala le nadležne utrujenosti, pomaga vam lahko tudi pri težavah z mehurjem.
Pomaranča
Drevo grenke ali seviljske pomaranče daje tri vrste eteričnih olj, in sicer pomarančno, neroli in petitgrain. Uporabljajo se vsa tri. Pomarančno eterično olje je krepčilo. Ima tudi zelo prijeten vonj, ki je posebej priljubljen pri otrocih. Hkrati pa tudi preganja slabo razpoloženje. Eterično olje neroli pa izredno ugodno vpliva na panična razpoloženja in nespečnost.
Petitgrain po zdravilnih lastnostih spominja na neroli. Pomaga nam pri zmanjševanju vpliva stresa in stresnih razpoloženj. Prežene pa tudi utrujenost in lajša tesnobo.
Bergamotka
Njegova uporaba je najbolj razširjena v Italiji, ime je celo dobil po italijanski vasi, kjer so ga tradicionalno uporabljali za zniževanje povišane telesne temperature. Eterično olje bergamotke umirja in preganja depresijo. Hkrati tudi izboljšuje razpoloženje. V kolikor pa jo uporabljamo tudi v kombinaciji s sproščujočo masažo pa celo odganja tesnobo in žalost.
Melisa
Je splošna znana po tem, da izboljšuje razpoloženja, kajti le redki so, ki tega ne bi potrdili. Melisa pomirja, izboljša razpoloženje, obnavlja življenjsko moč in vzpostavlja čustveno ravnovesje. Primerno je tako za aromatično kopel, kakor tudi za sproščujočo masažo.
Rožmarin
Rožmarin že od nekdaj častijo kot zelišče, posvečeno spominu. Zeliščar Culpeper ga je označil kot “zel, ki pomaga slabemu spominu in poživi čute”. Rožmarinu so pripisovali tudi sposobnost, da odganja zle duhove in deluje kot eliksir mladosti in življenja. Sicer pa deluje poživljajoče in stimulativno.
Osvežilec zraka lahko naredimo kar sami in to brez škodljivih sredstev in kemičnih snovi.
Pred nekaj dnevi je v morje med Semedelo in Koprom, malo stran od izliva Badaševice v morje, priplaval eden teh simpatičnih živalskih primerkov, ki mu pravimo morski klobuk. Veličastno se je pozibaval v morju ob novi dvignjeni promenadi in se nastavljal mimoidočim sprehajalcem. Seveda je velikost njegovega klobuka in nekakšna pompozna drža, s katero se je približeval obali, pritegnila marsikatero radovedno oko. Mlado in staro.
Počasno uživanje obrokov
Selimo se na Kitajsko, kjer je nastala velikanska shema mesta prihodnosti, ki temelji na zmanjšanju ogljičnega odtisa celotnega mesta. Mesto bodo napajali obnovljivi viri energije, poraba pa bo močno optimizirana. Izkoriščali bodo veterno in sončno energijo, zbirali deževnico, poleg tega pa bodo energijo pridobivali tudi z razgradnjo bioloških odpadkov.
Dobro je, da se zavedate, da so nekatera 
angelika (Angelica archangelica)
