Sestavine javorjevega sirupa pomagajo proti diabetesu in raku

Začnite uporabljati naravna sladila, kamor spada tudi javorjev sirup, saj so le-ta tudi če ste zdravi veliko boljša za vas. Na zdravje moramo misliti tudi preden zbolimo, ne samo po tem.

Javorjev sirup
Zadnje raziskave, ki so jih predstavili na konferenci American Chemical Society kažejo na izjemne učinke, ki jih ima javorjev sirup na zdravje. Pomaga tudi zdraviti diabetes in zavira napredovanje ali celo nastanek raka.

Zakaj je javorjev sirup bolj zrava izbira sladila?

Javorjev sirup vsebuje 20 unikatnih zdravilnih sestavin, 13 od teh so odkrili šele lansko leto v obširnejših raziskavah, 5 od teh sestavin pa so odkrili prvič kjerkoli v naravi, kar potrjuje, da je narava še vedno najboljši kemik in zdravitelj.

Nekatere zdravilne učinkovine so med drugim antioksidanti in protivnetne, in kažejo dobre rezultate za boj proti bakterijskim boleznim, raku in diabetesu.

Javorjev sirup je že dolgo znan po veliki vsebnosti vitaminov in mineralov, sedaj pa je jasno, da to naravno sladilo vsebuje še veliko več sestavin, ki bodo morda ključnega pomena v prihodnosti in nadaljnih raziskavah.

Ena izmed novo odkritih snovi je kubekol (Quebecol), ki se nahaja v drevesnem soku javorjev in ima do sedaj v naravi še nevideno kemično strukturo.

Ugotovili so tudi, da nekatere antioksidativne fenolne spojine v javorjevem sirupu zadržujejo določene encime, ki pripomorejo k razvoju diabetesa tipa 2.

Solata iz bukovega listja

Morda se sliši nenavadno, saj spomladi, ko drevesa ozelenijo navadno nabiramo regrat in motovilec, vendar je mlado bukovo listje lahko zelo okusen dodatek solatam. Ker je letos čas sprememb, lahko tudi vi poskusite kakšno jed, ki je do sedaj še niste. Ne bo vam žal.

Bukev, bukovo listjePrava spomladanska solata lahko vsebuje regrat, motovilec, bukovo listje, trobentice, čemaž, kislico, mlade liste trpotca in celo cvetove marjetice. Solati dodamo nekaj kuhanega krompirja, premešamo in šele potem prilijemo olje in kis.

Ali je prenizek holesterol nevaren?

Raziskovalci si vprašanje, ali je prenizek holesterol nevaren zastavljajo vse pogosteje in zdi se, da bi bil odgovor lahko pritrdilen.

HolesterolZelo nizka raven holesterola, na primer pod 4,16 mmola, je lahko nevarna. V eni od raziskav, v kateri je sodelovalo 350.000 zdravih moških srednjih let, so ugotovili, da je bila raven holesterola pri 6 % preiskovanih moških zelo nizka, bolezni srca pa med njimi tako rekoč ni bilo.

Imeli pa so ljudje z nizkim holesterolom drugačne težave: dvakrat bolj so bili izpostavljeni kapi zaradi krvavitve, smrti zaradi kroničnih obstruktivnih pljučnih bolezni in samomora, trikrat večja je bila nevarnost, da zbolijo za rakom na jetrih. Raziskave povezujejo nizek holesterol tudi z rakom debelega črevesa in poškodbami jeter.

Vse več je dokazov tudi o tem, da nizek holesterol povzroča depresijo, vsaj pri starejših moških. Ena od raziskav, je tudi pokazala, da je bilo približno 16 % moških, starih 70 let ali več, ki so imeli zelo nizko raven holesterola, rahlo ali hudo depresivnih, po čimer sklepajo, da nizek holesterol znižuje koncentracije serotonina v možganih, to pa vpliva na razvoj depresije in lahko tudi agresivnosti.

Čaj proti slabokrvnosti

Raziskave so pokazale, da med najpogostejše vzroke utrujenosti spada slabokrvnost. Slabokrvnost je stanje, ko ima kri zmanjšano sposobnost prenosa kisika do celic. Rastline, iz katerih čaj pomaga premagati slabokrvnost so:

  • koprivaČaj za slabokrvnost
  • navadna plahtica
  • lakota
  • gladišnik

Priprava čaja

V enakih delih zmešamo vse rastline. Odmerjamo 1-2 žlici na 1/4 litra vode, poparimo in počakamo. Poleg tega čaja obvezno še uživamo čaj iz KOLMEŽA, ki ga namakamo čez noč v hladni vodi, zjutraj ga segrejemo in precedimo. Pijemo le 6 požirkov na dan, enega pred obrokom, drugega po obroku. Torej skupaj 6 požirkov in nič več!
Poleg omenjenih čajev pa uživamo še 3 x dnevno Švedsko grenčico, ki jo razredčimo v čaju.

Na sledi plastičnih odpadkov – od Brooklyna do kanala Beagle

Tihooceanski “otok smeti” in njegovo preobremenitev s plastičnimi naplavinami so znanstveniki zabeležili že dolgo časa nazaj. Kljub temu pa je zelo malo znanega o opaženih plastičnih delcih v oddaljenih krajih, kot je kanal Beagle na skrajnem jugu Čila. Skupina znanstvenikov in predstavnica “sesalnikov iz morja” (Vac from the Sea), Brit Liggett, so se pravkar vrnili s pomorske odprave organizacije 5 Gyres. Na odpravi so preučevali plastične delce, ki so jih našli na skrajnem koncu sveta.

Brit LiggettBrit Liggett, 26-letnica iz predela Brooklyn v New Yorku, je pisateljica bloga o okoljskih vprašanjih. Na globalnem natečaju je bila izbrana za novo članico posadke jadrnice Sea Dragon. Skupina se je podala na odpravo organizacije 5 Gyres, ki se ukvarja s preučevanjem plastičnih odpadkov. Natečaj je bil izpeljan v sklopu mednarodnega projekta Sesalniki iz morja (Vac from the sea), katerega pobudnik je podjetje Electrolux. Namen projekta je povečati ozaveščenost o globalnem onesnaževanju morja s plastiko. Po zaključku jadranja skozi kanal Beagle, so udeleženci odprave prišli do cilja – čilenskega mesta Valdivia.

Če plastika lahko pride sem, lahko pride vsepovsod

Plastični odpadki lahko najdejo svojo pot tudi do najbolj neobljudenih krajev sveta. V zalivu Caleta Lamento del Indio, oddaljenem več kilometrov od najbližje naselbine, se plovila le redko zasidrajo, zaradi česar kraj ljudem skorajda ni izpostavljen. Kljub temu so člani posadke na obrežju odkrili različne plastične odpadke, kot so sodi za olje in majhne kose plastike. Vse te naplavine so tokovi pripeljali čez prostrane oceanske vode.

Kapitan Clive5 Gyres je organizacija, ki svoje praktično delo posveča zmanjševanju in preprečevanju onesnaževanja svetovnih oceanov s plastičnimi odpadki. Kanal Beagle je, tako kot veliko drugih območij svetovnih oceanov, še neraziskan v smislu odkrivanja vrst plastike. Dotična odprava je le majhen del večje raziskovalne poti, ki se je pričela na brazilskem otoku Ilha Grande. Organizacija 5 Gyres je na preteklih odpravah naletela na povsem nepričakovane predmete, kot so kolesa rolerjev in plastika iz nabojnikov šibrovk.

Brit Liggett je med potekom odprave napisala več objav za njen blog Sesalniki iz morja. Poročala je o krajih na njihovi poti, o postopkih raziskav in o življenju na krovu.

 

Predmet zanimanja raziskovalcev so obstojni organski onesnaževalci, tako imenovani POP-i, katere je zaradi oceanskih tokov in prenašanja po zraku mogoče najti po vsem svetu. Zaidejo lahko celo v kraje, kot je Megallanova ožina v Čilu, kamor je do sedaj stopila le peščica ljudi. Preučevanje prisotnosti kemikalij na različnih območjih in analiza zbranih vzorcev lahko pripomoreta k iskanju nahajališč plastike, raziskovanju njenga izvora in načinu raznašanja plastike s pomočjo morskih tokov. Anna Rotander, članica posadke in znanstvenica na švedski univerzi Örebro, je za blog povedala naslednje:

»Kemikalije, ki jih iščemo so izjemno močne in se ne razgradijo, zaradi česar imajo edinstvene lastnosti. Uporabljajo jih pri izdelavi neprepustnih oblačil, teflonskih ponev in voska za podmazovanje smuči. Nahajajo se tudi v čistilih in gasilni peni. Radi bi izvedeli ali so kemikalije prisotne tudi v območjih, kjer se kopičijo plastični odpadki.«

Nato je udaril cunami

Besneče nevihte, jadranje ob ledeno modrih ledenikih in radovedni delfini, poskakujoči ob trupu jadrnice, so vsi bili del neverjetnega potovanja. Najjužnejši del Južne Amerike vsekakor ni znan po mirnih vodah. Cunami, ki ga je povzročil potres na Japonskem, je udeležencem odprave tekom potovanja prinesel nepričakovano izkustvo. Njihova jadrnica Sea Dragon je bila prisiljena ostati v zavetju – v majhnem zalivu se je skrivala 36 ur, preden je lahko nadaljevala svojo pot do cilja.

Ekspedicija 5 Gyres obiskala skrajne konce sveta

Dnevnik potovanja

Preberite Britin dnevnik z odprave in izvedite več o projektu »sesalniki iz morja« na spletni strani: www.vacfromthesea.com

O projektu Vac from the Sea (Sesalniki iz morja)

Da bi dvignil ozaveščenost o okoljskih problemih s plastičnimi odpadki, je eden izmed največjih proizvajalcev gospodinjskih aparatov Electrolux, s pomočjo prostovoljcev in okoljskih organizacij zbral plastiko iz Tihega, Atlantskega in Indijskega oceana ter iz  Sredozemskega, Baltskega in Severnega morja in jo spremenil v edinstvene sesalnike. Globalna iniciativa si prizadeva za dvig pozornosti o problemu onesnaženja svetovnih oceanov s plastiko in obenem za boj proti pomanjkanju reciklirane plastike, ki je potrebna za proizvodnjo trajnostnih gospodinjskih aparatov.

Naše mišljenje delimo z vami na: www.electrolux.si.

Resnice o vodi

97,5 % vse vode na Zemlji je slane, od preostalih 2,5 odstotkov sladke vode je 70 % zamrznjene v polarnih ledenih prostranstvih. Ostalih 30 % sladke vode je prisotne predvsem v obliki vlage v zemlji ali podtalnice. Manj kot 1 % vse sladke vode na svetu pa je na voljo človeštvu za uporabo.

Voda

In kakšno je stanje vode po svetu?

  • 1,1 milijardi ljudi primanjkuje čiste vode
  • 2,4 milijarde ljudem primanjkuje osnovnih sanitarij
  • onesnažena voda vsakih 15 sekund ubije otroka
  • 6.000 otrok dnevno umre zaradi dehidracije, povezane z diarejo, ki jo povzroča onesnažena voda
  • polovico svetovnih postelj v bolnišnicah zasedajo bolniki z boleznimi, ki so povezane z onesnaženo vodo
  • 60 do 70 % podeželskega prebivalstva v nerazvitem svetu nima dostopa do čiste vode in primernih sanitarij
  • več kot 200 milijonov ur dnevno porabijo ženske in deklice, da prinesejo vodo iz oddaljenih, pogosto onesnaženih, vodnih virov
  • vsak človek za preživetje potrebuje 4 do 5 galon (18-22 litrov) vode dnevno. Povprečni Američan porabi 100 do 176 galon (455-800 litrov) vode dnevno. Povprečna afriška družina porabi 5 galon (22 litrov) vode dnevno skupaj.
  • pomoč za vodo in sanitarije bi se morala povečati za dvakrat, na 30 milijard dolarjev, kar bi bilo še vedno manj kot ena tretjina svetovnih izdatkov za ustekleničeno vodo
  • vsak dolar, vložen za otroka, vključno z vlaganjem v čisto vodo in sanitarije dolgoročno prihrani 7 dolarjev stroškov za socialne storitve
  • 20 % svetovne populacije v 30 državah se sooča s pomanjkanjem vode, po pričakovanjih pa naj bi ta odstotek narasel na 30 % v 50 državah do leta 2025

Leča, stročnica z domačega vrta

Tudi lečo lahko pridelamo na domačem vrtu brez večjih težav. Edina težava je lahko plevel, saj se leča ne razraste in ne pokrije površine tal. Pleveli jo celo ogrožajo, saj so ji konkurenti za hranila in svetlobo. Vendar naj nas to ne odvrne od setve leče, saj bo dvakratno pletje verjetno dovolj.

Iz lečinih zrn lahko pripravljamo kremne in zelenjavne juhe, jemo v solati ali kot prikuho raznim jedem. Poleg soje in fižola je tudi leča zelo pomemben vir beljakovin. Razlikujemo drobnozrnato (črna in rdeča zrnca) in debelozrnato lečo (zelena zrnca). Leča zraste 25 do 50 cm visoko. Steblo je poraslo s kratkimi dlačicami, ki so zelene ali vijoličaste barve. Cvetovi so lepe bele barve z vijoličnimi žilami. Strok je kratek in skriva 1 do 3 semena. Nedvomno je to zelo zanimiva rastlina, ki jo boste z veseljem opazovali pri rasti in oblikovanju strokov.

Leča, vrt, eko

Kakšna tla so primerna za uspevanje leče?

Leča je zelo skromna rastlina, saj nam v slabših tleh daje večje pridelke kot bi jih recimo pridelali z grahom. Sejemo jo v lahka do srednje težka tla. Na zelo težkih, ilovnatih tleh, ne uspeva najbolje, saj se korenine ne razvijajo. Tla morajo biti dobro odcedna, saj leča slabo prenaša stoječo vodo. V stoječi vodi namreč hitro propade.

Setev leče

Leča tudi ne prenaša nizkih spomladanskih temperatur, pri -6°C rastlina že propade. Sejemo jo konec aprila oziroma v začetku maja, takrat kot fižol. Če v jeseni nismo gnojili s hlevskim gnojem tudi sedaj tega ne storimo, saj leča ne prenaša neposredno gnojenih tal. Tla pred setvijo prerahljamo. Sejemo v vrste, med njimi naj bo vsaj 20 cm razmaka, med semeni v vrsti pa okrog 10 cm. Seme zagrebemo v zemljo, tako, da  bo 2 cm pod površjem. Od setve do pobiranja pridelka nas loči približno 100 dni.

Leča uspeva, kjer je veliko svetlobe, zato jo sejemo na sončnih legah in v čistem posevku. Torej, med vrstama leče ne sejemo drugih rastlina. Pazimo tudi, da poleg leče ne sejemo ali sadimo višjih rastlin, ki bi  jo utegnile senčiti. Na isto gredico jo sejemo šele čez štiri leta, saj sama sebe ne prenaša. Tudi drugih stročnic ne prenaša, tako da je ne sejemo na gredico, kjer je prejšnje leto rasla katera izmed stročnic. Priporočljivo jo je sejati na gredico, kjer smo prejšnje leto imeli katero izmed pokrivnih rastlin.
Posevek je potrebno redno okopavati, da je plevel ne preraste . Zalivanje navadno ni potrebno, saj je leča prilagojena sušnim razmeram.  Ko spodnji stroki porjavijo ali rastlina izgubi vse listje je leča zrela.

Ko poberemo stroke leče je na to gredico najprimerneje sejati  pokrivne rastline, na primer facelijo. Zrnje leče se veliko bolje ohrani kar v stroku, zato ga luščimo sproti, kolikor ga potrebujemo. Stroke z zrnjem hranimo v hladnem, suhem in temnem prostoru.

Pitje zelenega čaja: Kako ga pravilno pripravimo in pijemo?

Za pitje zelenega čaja je priporočeno, da si za pravilno pripravo in užitek ob pitju vzamemo dovolj časa.

Pitje zelenega čaja

Pitje zelenega čaja naj bo obred

Pri pripravi in pitju čaja se lahko tudi duševno sprostimo, prav tako pa je od vaše tehnike odvisno, ali boste pili čaj ali pobarvano vodo. Kot za vsak čaj, najprej zavrite vodo. Zavreta voda se mora najprej ohladiti na med 70 in 80°C, saj čaj, ki ga prelijemo z vrelo vodo izgubi zdravilne lastnosti in okus.

Ko se voda dovolj ohladi, stresite za kavno žlico zelenega čaja v skodelico vode, in ga prelijte z eno skodelico vode. Odsvetovana je uporaba jajčkov in mrežic za čaj, saj le-te preprečujejo, da bi se vse snovi raztopile v vodi in posledično tudi razvoj prave arome.

  • Če čaj namakamo 2-3 minute, je osvežilni čaj, ker vsebuje dovolj kofeina.
  • Če ga namakate 4-7 minut, ima že pomirjevalni učinek, saj se količina kofeina do takrat že zmanjša.

Zeleni čaj, kuhanje čaja, pitje čaja

Kakšno je priporočljivo pitje zelenega čaja? Najbolje da zjutraj spijete osvežilnega, zvečer pa pomirjevalnega. Najbolje pa tistega, ki vam osebno najbolj ustreza. Če vam je čaj premočnega okusa, ga zlijte nekaj stran in ponovno prelijte z vodo. Čaj uživajte počasi in v miru. Nekateri čaj uživajo tudi ob meditaciji.

Čaju praviloma ne dodajamo sladkorja, medu ali mleka, najbolje je, da ga uživamo naravnega brez vsakršnih dodatkov. Redno pitje zelenega čaja krepi vaše zdravje, zato mu nekateri pravijo eliksir tudi zdravja.

Preberite tudi: Zeleni čaj za zdravje, hujšanje in dolgo življenje

Naravna krema za poliranje pohištva

Recept za poceni, naravno in unčinkovito kremo za poliranje, ki je enostavna za uporabo in ne vsebuje škodljivih snovi.

Krema za poliranje pohištvaPotrebujemo:
30g čebeljega voska
15g kokosovega olja
14 ml olivnega ali jojobinega olja
120 ml destilirane vode
30g palmovega voska

V dvojnem kotlu (dve posodi ena na drugi) na zmernem ognju stopite obe vrsti voska skupaj z olji. Odstranite z ognja, dodajte destilirano vodo in nato mešajte s paličnim mešalnikom, dokler ne nastane kremna mešanica. To kremo uporabljate enkao kot ostala polirna sredstva. Krema se na pohištvu obdrži 6 do 12 mesecev.

Test naravnih krem

V eni od številk potrošniške revije VIP je Zveza potrošnikov Slovenije objavila rezultate primerjalnega testa krem za obraz iz programa naravne kozmetike. Večina testiranih krem dobro neguje kožo, kar so potrdile tako laboratorijske meritve, kot tudi 300 potrošnic in potrošnikov, ki so kreme preizkusili v praksi. Od desetih testiranih krem tri kreme niso prestale mikrobiološkega preizkusa, saj so v njih našli klice. V nobeni od testiranih krem niso našli sintetičnih konzervansov ali dišav, ustreznost sestavin pa potrjujejo tudi certifikati za naravno kozmetiko. Med kremami na testu se je pokazal velik cenovni razpon, čeprav so po kakovosti dokaj primerljive.

Test naravnih krem
Kakšna je kakovost naravnih krem, ki se prodajajo v Sloveniji?

Test krem za obraz je bil sestavljen iz dveh delov, in sicer iz laboratorijskega testa, kjer so strokovnjaki preverili sestavine krem, njihovo mikrobiološko kakovost, točnost deklaracij, embalažo in ceno, ter iz praktičnega preizkusa krem s strani potrošnic in potrošnikov, ki so preizkusili, kako uspešno kreme navlažijo kožo, kakšen je občutek krem na koži in kako dobro prenašajo kreme.
V test je bilo vključenih osem krem za ženske (dm/alverde Tagescreme Olive Sonnenblume, Dr. Scheller Multi – Schutz Creme Johannisbeer&Marula, i+m Naturkosmetik Hydro – Preformance Fluid Revital, Logona Vitamin Creme Bio – Linde, Nature Friends Tagescreme, Santaverde Aloe Vera Creme medium, Sante Natural Basic Feuchtigkeits – creme, Yalia Tagescreme aloe/lemon) in dve kremi za moške (Lavera Men Care Allaround Feuchtigkeitscreme in Weleda Feuchtigkeitscreme für den Mann). Vse testirane izdelke lahko kupite pri nas – v trgovinah z zdravo hrano ali slovenskih spletnih trgovinah, z izjemo – i+m in Nature Friends, ki pa ju lahko kupite po spleta.

Večina krem dobro neguje kožo

Test je pokazal, da večina krem dobro neguje kožo. Primerno vlažnost kože so tako lahko izmerili tudi več ur po nanosu. Še posebej so pohvalili izdelke Santaverde, dm/alverde in Nature Friends. Na ZPS so povedali: »Test je pokazal, da naravne kreme po kakovosti ne zaostajajo za dobrimi klasičnimi kremami, vendar pa uporabniki ne smejo pričakovati čudežev niti od naravnih niti od drugih krem. So pa udeleženke preizkusa zelo pohvalile občutek po nanosu naravne kreme na kožo.«

Mikrobiološki test nekaterim predstavljal težave

Nekaj več težav se je pokazalo na mikrobiološkem testu. Proizvajalci naravnih krem ne uporabljajo sintetičnih konzervansov, saj jih uporabniki z občutljivo kožo ne prenašajo najbolje. Sintetične konzervanse skušajo zato nadomestiti z drugimi snovmi, ki pa niso vedno najbolj učinkovite. Zato je z naravnimi kremami potrebno ravnati bolj previdno kot z navadnimi – klasičnimi kozmetičnimi izdelki.

Sveže odprti izdelki so bili vsi razen kreme i+m neoporečni, a simulacija uporabe – t.i. obremenitveni test – je pokazala nepravilnosti še pri dveh izdelkih (Sante in Logona), ki sta posledično dobila slabšo oceno. »Pri vsakodnevni uporabi v izdelek vnesemo različne klice, a konzervansi te klice uničijo. Če konzervansi svojega dela ne opravijo (oz. druge snovi, ki nadomeščajo konzervanse v naravnih kremah), krema postane gojišče za različne mikroorganizme in prav to se je zgodilo pri treh izdelkih, ki mikrobiološkega testa niso opravili.« so povedali na ZPS.Naravna krema, naravna kozmetika

Prepovedana prisotnost sintetičnih konzervansov in dišav

V naravni kozmetiki so dovoljene samo naravne sestavine, rastlinskega, živalskega ali mineralnega izvora, ne sme pa vsebovati sintetičnih dišav, barvil in konzervansov ter derivatov nafte. Na testu se je izkazalo, da nobena od testiranih krem ne vsebuje nedovoljenih snovi, kar pomeni, da proizvajalci upoštevajo pravila za naravno kozmetiko.

Certifikati za naravno kozmetiko

Naravno kozmetiko lahko potrošniki najbolj zanesljivo prepoznajo po različnih oznakah – certifikatih, ki potrjujejo, da izdelek res sodi med naravne. Vse testirane kreme imajo enega izmed certifikatov, ki potrjuje, da gre zares za naravno kozmetiko. Omembe vredna sta predvsem dva certifikata, in sicer BDIH in NaTrue. Na kozmetičnih izdelkih največkrat opazimo prvega, ki pomeni, da je izdelek kontrolirana naravna kozmetika; imeli so ga tudi vsi izdelki na testu. Drugi – NaTrue, pa poleg naravnih surovin zagotavlja tudi ekološko pridelavo teh surovin (1. stopnja naravne surovine, 2. stopnja 70 % ekološko pridelanih surovin in 3. stopnja 95 % ekološko pridelanih surovin). Med testiranimi izdelki ga ima le krema Logona.

Velik cenovni razpon za primerljivo kvaliteto

Zmagovalka testa naravnih krem je krema Santaverde Aloe vera, ki pa je obenem tudi najdražja testirana krema, saj boste zanjo odšteli kar 7 evrov za 10ml. Pri negi kože se je enako dobro odrezala krema dm/alverde z olivnim oljem. Čeprav je prejela nekoliko slabši rezultati za uporabo, pa le-tega odtehta bistveno nižja cena 0,65 evra za 10ml. Oceno dobro sta na testu prejeli tudi obe kremi za moške – s ceno 2,3 eura in 3,25 eurov za 10ml sodita nekje v cenovno sredino. Najcenejša na testu, krema dm/alverde z olivnim oljem, po kvaliteti komaj kaj zaostaja za najboljšo, razlika v ceni pa je občutna, saj je več kot desetkrat cenejša od zmagovalke.

Vir: www.zps.si