Kako se lotiti sušenja začimb?

Zelišča so od nekdaj shranjevali s sušenjem, ki ima še danes svoje prednosti pred vlaganjem in zamrzovanjem. Če želimo sušiti začimbe, moramo prej poznati nekatere zakonitosti sušenja.

Začimbe rastejo v suhem in vročem okolju, zato se je njihova zgradba že privadila na to, da v sebi zadrži najpomembnejše snovi. Tovrstne začimbe svoje zdravilne sestavine in aromo odlično ohranijo tudi po sušenju – paziti moramo le, da jih pri tem ne poškodujemo. Tudi pri semenih je podobno: ker dobro uspevajo na suhem in toplem zraku, sušenje ne odvzame njihovih aktivnih učinkovin.

Sušenje začimb

Sveže začimbe imajo pogosto bolj nevtralen učinek na telo, po sušenju pa njihovo delovanje postane vroče. Sušenje rastlinam odvzame vodo in nekatera eterična olja, druge sestavine pa se ohranijo v kar visoki koncentraciji.

Katere rastline lahko sušimo?

Za sušenje so najprimernejše začimbe, ki imajo nizko stopnjo vlažnosti oziroma tiste, ki jih nismo pretirano zalivali. Za sušenje so nadvse primerni timijan, rožmarin, žajbelj, šetraj, sivka in smilja, saj se ohrani njihov celoten spekter arome. Majaron in origano po sušenju izgubita nekaj limonaste arome, vendar njun okus ohrani ostrino.

Sušenje je manj primerno za baziliko, peteršilj, krebuljico, drobnjak, citronsko meliso in luštrek, saj se pri njih izgubi velik del eteričnih olj in s tem arome. Omenjene začimbe raje shranjujemo v olju ali zamrzujemo.

Kako sušiti?

Za sušenje je zelo pomembno, da ustvarimo pogoje, v katerih so začimbe hkrati na prepihu in zaščitene pred soncem. Če sušimo veliko začimb, potrebujemo veliko površino, kot sta zasenčena terasa ali podstrešje, kamor namestimo večje palice, na katere privežemo šopke začimb. Pri sušenju cvetnih glavic, ki imajo skoraj že zrela semena, jih obesimo s cvetovi navzdol in podnje postavimo rjuho ali papir, na katerih bodo »pristala« semena.

Začimbe lahko posušimo tudi na vrveh za sušenje perila – zberemo jih v majhne šopke, ki jih pritrdimo na vrv s ščipalkami. Nanje položimo platno ali papir, ki jih bosta obvarovala pred soncem. Sušimo lahko tudi z električnim sušilnikom, v katerem je dobro sušiti dalj časa pri najnižji temperaturi. Ta metoda ni primerna za sušenje cvetov, ki imajo v glavicah več glave, in za plodove (npr. za čilijeve plodove in večja semena).

Obstaja še zanimiva možnost sušenja, pri kateri z večjim kosom lepenke, srednje trdega kartona ali s papirnatimi vrečami naredimo valj oziroma »tunel«, vanj pa postavimo rastline. Valj postavimo na sonce, rastline pa bodo pod njim imele senco. Obtežimo ga s kamnom, da ga ne bi odpihnilo. V valju bo segreti zrak dobro krožil, topli fen pa bo hitro posušil zelišča. Ta metoda je uporabna za sušenje rastlin, pri katerih bi se sicer izgubilo veliko arome.

Kdaj so začimbe posušene?

Takrat, ko zašumijo pod prsti in jih lahko z lahkoto stremo v prah. Posušene začimbe shranjujemo v temnih kozarcih. Na suhem zraku je dovolj, če jih zgolj pokrijemo s tkanino. V bolj vlažnem okolju jih moramo nepredušno zapreti.

Na šopkih pustimo viseti samo tiste začimbe, ki jih želimo imeti kot okras ali za odganjanje mrčesa, saj se na njih nabira prah in kmalu postanejo neuporabne v kulinariki. Proti mrčesu dobro delujejo šopki sivke v spalnici ali omarah ter šopki lovorovih vej v shrambah.

Kliknite na ← → za premikanje

DELI