Eden najbolj dejavnih zvezdnikov na področju okoljevarstva je Leonardo DiCaprio. Okoljevarstvo zanj ni le poza, ampak način življenja, ki se ga dosledno drži.
Njegovo luksuzno stanovanje v New Yorku je zgrajeno po ekoloških načelih. Opremljeno je s posebnim sistemom, ki sledi premikanju sonca za kar najboljši izkoristek solarne energije. Materiali, iz katerega je stanovanje zgrajeno, so v 65 odstotkih ekološki, v 40 odstotkih pa izhajajo iz bližnje okolice. Večino strešnih površin ima pokritih z rastlinami. Vodo reciklira.
Leonardo se za ekološki način življenja javno bori na svoji spletni strani Leonardo DiCaprio ECO-SITE. Tu opozarja na okoljevarstvene probleme ter predstavlja projekte, organizacije in filme, s katerimi sodeluje. Leta1998 je ustanovil tudi okoljevarstveno fundacijo Leonardo DiCaprio, ki deluje še danes.
Morda menite, da bi bilo nadomestiti vso plastiko, ki jo uporabljate, težko in drago. V resnici je dovolj le nekaj preprostih sprememb, s katerimi lahko zaživimo v večjem sožitju z okoljem.
Zakaj plastika ogroža okolje?
Prvič: vsa plastika ni primerna za reciklažo. Ostanki plastičnih izdelkov, ki se znajdejo v naravi, ogrožajo živali. Znanih je več primerov, ko so v prebavilu naplavljenih mrtvih morskih živali ali ptic našli kose plastike. Če plastiko sežigamo, nastane plin dioksin, ki je eden od dvanajstih za okolje najbolj škodljivih obstojnih organskih onesnaževal ali ‘POP’ (persistant organic polutants). Sežiganje plastičnih mas povzroča onesnaženje zraka, vode in hrane.
Zakaj je plastika nevarna za naše zdravje?
Plastika vsebuje nevarne snovi, ki jih proizvajalci dodajajo, da bi povečali vzdržljivost in uporabnost embalaže. Podatki o tem, iz česa vse je sestavljena določena plastika, so v nekaterih primerih poslovna skrivnost, to pa pomeni, da njihovega morebitnega vpliva na naše zdravje zaradi pomanjkanja informacij niti ne moremo ugotoviti. Nekaterim plastičnim masam med drugim dodajajo bisfenol A (BPA) in ftalate. Ti dve kemikaliji se lahko izločita v hrano, kadar je embalaža izpostavljena visoki temperaturi ali s staranjem plastike. Vplivata tudi na človeške hormone. Strokovnjaki jima pripisujejo škodljive učinke, kot so manjše število spermijev pri moških, oteženo delovanje spolnih organov pri obeh spolih, ‘poženščenost’ pri fantkih in hiperaktivnost pri punčkah. Problematična je sicer vsaka plastična embalaža, toda kar se tiče zdravja, velja še posebna previdnost pri embalaži, označeni z oznakami oznakami 1 (PET/PETE), 3 (PVC), 6 (PS) in 7 (PC/PLA). V prvo skupino sodijo nekatere plastenke čistila za posodo, plastenke olja, plastenke jogurta, v drugo nekateri bidoni za športnike, v tretjo in četrto nekatera pakiranja sira itd.
Recikliranje plastike
Plastiko je težko reciklirati, saj gre za izdelke, ki zahtevajo različne postopke predelave. Ločevanje je tako zelo oteženo in posledično drago, saj je treba pred predelavo natančno ločiti različne vrste plastike. Kako se nek plastičen izdelek reciklira (če se), nam povedo oznake na plastiki. Plastika, ki jo je mogoče reciklirati, je označena z Mobiusovo zanko. Številka znotraj zanke pomeni, kolikšen del izdelka je recikliran. Plastični pokrovčki za steklenice na primer nosijo oznako 6, plastenke za pijačo pa oznako 1.
Vse več raziskav potrjuje zdravilne učinke zelja, zeliščarji pa ga prav tako uvrščajo tudi visoko na lestvico zdravilnih rastlin. V ljudski medicini so ga že stoletja uporabljali za krepitev imunskega sistema, in za razstrupljanje telesa.
Ponekod so zelje uporabljali tudi proti želodčnim in prebavnim težavam in pa kot obkladke za rane, ture ter žulje. Znanstveniki so tudi dokazali, da fitocincidi v zelju delujejo rahlo protivnetno, zato zeliščarji še danes priporočajo polaganje svežih listov zelja na poškodovano kožo.
Vitamini in minerali v zelju
Zelje je polno vitaminov, mineralov, vlaknin, omega-3 maščobnih kislin, fermentov in fitonutrientov ter mnogih drugih zdravih sestavin. Če pojemo 300 gramov svežega ali kislega zelja, poskrbimo za vnos dnevno potrebne količine vitamina C, saj ga zelje vsebuje toliko kot limona ali pomaranča, rdeče zelje pa vsebuje kar šestkrat do osemkrat več vitamina C.
Zelje proti raku
Številne raziskave zadnji let dokazujejo, da fitonutrienti v zelju ne zavirajo samo delovanja prostih radikalov, ki lahko v preveliki količini poškodujejo celično membrano, temveč so tudi dober antioksidant, zato je hrana, pripravljena iz križnic, kamor spada tudi zelje prava zdrava prehrana za preprečevanje in zdravljenje raka.
Če zelje dobro prežvečimo, v telesu sprožimo zapleten kemični proces, kjer se s pomočjo encima mirozinaza zeljne učinkovine imenovane glukozinolati v telesu metabolizirajo v izotiocianate. Pri tem procesu nastajajo tudi učinkovine za boju proti raku kot so: fitokemične molekule sulforafana in indolov, za katere pravijo da so nepremagljivi v boju z rakastimi delci, zato jih uvrščajo med najboljše kemoterapevtike na svetu.
Svež sok iz zelja pa je tudi odlično razstrupljevalno sredstvo, ki ugodno deluje na želodec in prebavni trakt, krepi imunski sistem in pomaga pri odpravljanju čira na želodcu. Sok moramo popiti vedno svež in na prazen želodec, en deciliter trikrat na dan.
Zaradi hitrega prehajanja grozdnega sladkorja v rozinah v kri jih lahko uživate že za zajtrk, blagodejno pa bo grozdni sladkor deloval tudi na prebavo, poleg tega pa zagotovil energijo, ki jo boste potrebovali tekom dneva. Iz rozin pa lahko pripravite tudi raznovrstne jedi, polnjene paprike z rozinami so ena izmed njih.
Za 4 osebe potrebujemo:
4 velike paprike
3 paradižnike
kuskus
olivno olje
1 čebulo
2 stroka česna
1 manjši jajčevec
za pest šampinjonov
1 veliko korenje
origano
baziliko
peteršilj
sol
rozine
Paprike najprej operemo in izdolbemo. Na olivnem olju prepražimo čebulo, dodamo šampinjone, koščke jajčevca in paprike ter na tanko narezano korenje.
V drugi posodi medtem zavremo vodo, v katero dodamo žličko olivnega olja, in malo posolimo. Ko voda zavre, vanjo stresemo kuskus, premešamo in še nekoliko kuhamo, nato pa posodo odstavimo iz ognja in pustimo v pokriti posodi še 5 minut.
V omako po približno 10 minutah praženja dodamo še koščke paradižnika in sesekljan česen ter pustimo mešanico pražiti. Vmes po okusu dodajamo origano, peteršilj, baziliko, sol in za tiste, ki imajo radi bolj pikantno hranio še čili. Omako zmešamo s kuskusom, in dodamo še rozine ter še enkrat premešamo.
S tako pripravljeno maso nadevamo paprike ter jih za 25 minut postavimo v ogreto pečico.
Kvinoja je žitarica, ki se tudi pri nas vse bolj uveljavlja v zdravi prehrani in vsakdanjih receptih, pa naj si gre za solate ali pa kuhane jedi. Kvinoja je že starodavna rastlina, katera se je komaj v zadnjih časih uspela prebiti na prodajne police. Tokrat vam predstavljamo recept za kvinojino solato.
Kvinojo stresite v gosto cedilo in jo dobro sperite z vročo vodo. Nato jo odcedite.
Čebulo drobno sesekljajte in jo na malo olivnega olja pražite.
Dodajte ji na tanke lističe narezan strok česna, premešajte in pražite toliko, da česen zadiši.
Dodajte odcejeno kvinojo, premešajte in pražite, dokler ne začne kvinoja spreminjati barve.
Zvišajte temperaturo in prilijte vodo ter dodajte sol in poper. Ko zavre, temperaturo znižajte, da vsebina komaj vre.
Pokrito kuhajte in občasno premešajte toliko časa, da začne zmanjkovati tekočine.
Ko je kvinoja kuhana, jo preložite na pladenj ali na kakšno večjo površino, da se nekoliko ohladi.
Medtem ko se hladi, narežite preostalo zelenjavo. Papriko narežite na majhne kocke, bučko narežite na kolobarje in potem po želji še na manjše kose, nazadnje pa še paradižnik.
V veliki skledi pomešajte nekoliko ohlajeno kvinojo in narezano zelenjavo. V posebni skledi pripravite solatni preliv.
Limono temeljito operite in naribajte lupinico ter stisnite limonin sok.
Jabolka so eden najbolj vsakdanjih sadežev na naših mizah, a njihova moč presega zgolj nasiten prigrizek. Poleg tega, da krepijo srce in prebavo, so prava zakladnica hranil za sijočo in zdravo kožo. Vsebujejo vitamine, antioksidante in naravne kisline, ki kožo ščitijo, obnavljajo in ohranjajo mladosten videz. Ni čudno, da jih številne kozmetične tradicije že stoletja vključujejo v nego obraza.
Ključni poudarki:
Jabolka vsebujejo vitamine, polifenole in kisline, ki kožo ščitijo, obnavljajo in jo ohranjajo mladostno.
Jabolka lahko uporabimo tudi v domačih maskah in kot jabolčni kis za toniranje kože.
Zdravje prebave, ki ga spodbujajo jabolka, se odraža tudi na lepši koži.
Zakaj so jabolka dobra za kožo?
Ko govorimo o zdravju kože, ne smemo pozabiti, da je ta odraz celotnega telesa. Prehrana igra ključno vlogo, jabolka pa prispevajo na več načinov:
Vitamin C spodbuja nastajanje kolagena, ki je pomemben za čvrsto in elastično kožo.
Vitamin A podpira regeneracijo celic in varuje pred suhostjo.
Polifenoli delujejo antioksidativno, ščitijo kožo pred prostimi radikali in prezgodnjim staranjem.
Sadne kisline (AHA) pomagajo pri naravnem luščenju kože, kar prispeva k bolj svežemu videzu.
Voda in vlaknine poskrbijo za hidracijo od znotraj ter uravnavajo prebavo, kar posredno vpliva tudi na stanje kože.
Jabolka in boj proti staranju kože
Antioksidanti v jabolkih, predvsem kvercetin in flavonoidi, zmanjšujejo oksidativni stres, ki je eden glavnih povzročiteljev staranja kože. Redno uživanje jabolk lahko tako pripomore k manjši vidnosti gubic, izboljšani prožnosti in bolj enakomernemu tenu kože.
Kako vključiti jabolka v prehrano za lepšo kožo
Najbolj preprosto je, da jabolka jemo sveža, po možnosti z lupino, saj se največ hranil skriva prav v njej. A obstaja še več načinov:
Smoothieji – kombinacija jabolka, špinače in ingverja je odličen jutranji napitek za kožo.
Solate – jabolko narežite v solate, kjer doda svežino in antioksidante.
Topli obroki – pečena jabolka s cimetom niso le okusna, temveč tudi hranljiva za kožo.
Sok ali čaj iz olupkov – bogat vir vitaminov in flavonoidov.
Jabolka v naravni kozmetiki
Jabolka niso koristna samo od znotraj – pogosto se uporabljajo tudi v naravni kozmetiki.
Maske za obraz
Preprosta jabolčna maska: naribano jabolko zmešajte z žlico jogurta in nanesite na obraz za 15 minut. Kožo bo osvežila in nahranila.
Za mastno kožo: naribano jabolko zmešajte z nekaj kapljicami limoninega soka. Pomaga pri zmanjševanju maščobe in sijaja.
Za suho kožo: jabolko kombinirajte z medom ali avokadom za globinsko vlaženje.
Jabolčni kis
Fermentirana oblika jabolk, jabolčni kis, je znana kot tonik za kožo. Razredčen z vodo pomaga uravnavati pH kože, zmanjšati nepravilnosti in podpreti naravno zaščitno bariero.
Naravni pripravek
Naravni pripravek ali obrazno masko iz jabolk za lepšo kožo obraza si lahko sami pripravite iz jabolk in gline. Osnovni maski iz gline namesto vode dodajte svež jabolčni sok, kar bo masko napravilo bolj osvežilno in učinkovito. Sama glina kožo nekoliko izsuši, vendar pa maski vedno dodamo še kakšno hranljivo olje iz pšeničnih kalčkov, kar ta efekt zmanjša. Taka maska je primerna tudi za suho in starajočo se kožo.
Jabolčni sok je najbolje, da pripravite kar sami iz dveh jabolk, iz katerih s sokovnikom stisnete 3 do 4 žlice soka. Nato zmešajte dve žlici gline v prahu in žlico olja iz pšeničnih kalčkov in to mešanico prelijte z jabolčnim sokom. Pustite stati 30 minut, nato premešajte, da dobite gladko zmes.
Jabolka in problematična koža
Zaradi protivnetnih lastnosti so jabolka koristna tudi pri koži, nagnjeni k aknam in rdečici. Antioksidanti zmanjšujejo vnetne procese, vlaknine pa podpirajo zdravo prebavo – pogosto je prav črevesno zdravje povezano s stanjem kože.
Na pikniku si lahko pripravimo okusne zelenjavne jedi, še posebej veganski in vegetarijanski obroki, ki morajo biti raznoliki in pestri, zato vedno prav pride kakšna nova ideja in recept.
Za 8 kosov potrebujemo:
1 jajčevec
1 bučko
8 češnjevih paradižnikov
4 vejice timijana
200 g feta sira
2 žlici olivnega olja
Sol, poper
8 kosov prepečenca
Priprava
Jajčevec in bučko operemo in ju narežemo na rezine. Sveže paradižnike operemo in razpolovimo. Tudi timijan najprej operemo, osušimo in potrgamo listke s stebel. Feta sir narežemo na debelejše rezine.
V veliki ponvi segrejemo olivno olje in na zmernem ognju v približno petih minutah popečemo jajčevec, bučko in timijan. Nato dodamo paradižnike ter jih na hitro popečemo ter začinimo s soljo in poprom.
Rezine prepečenca ali popečenih kruhkov obložimo s plastmi zelenjave in sira in kruhki so pripravljeni.
Bliža se 1. oktober, do katerega morajo lastniki enot v stanovanjskih in poslovnih stavbah poskrbeti za vgradnjo delilnikov stroškov za toploto in preiti na delitev in obračun stroškov za ogrevanje in pripravo tople vode po dejanski porabi.
Namen tega ukrepa, ki ga predpisuje energetski zakon, je predvsem zmanjšanje porabe in stroškov za energijo. S tem se zmanjšujejo potrebe po novih energetskih objektih, zmanjšuje se odvisnost od uvoza energije in negativni vplivi na okolje. Pavšalno plačevanje stroškov po ogrevani površini učinkovitega ravnanja z energijo namreč ne spodbuja.
V tujini, kjer so takšno prakso že uvedli, se je poraba energije za ogrevanje zmanjšala od 20 do 30 ali celo več odstotkov, kar pomeni, da se strošek uvajanja delilnikov povrne v dveh do treh letih. Na zmanjšanje porabe energije vpliva predvsem naše ravnanje. Zato kampanja »Plačam kolikor porabim«, ki jo izvaja Ministrstvo za gospodarstvo, poteka v povezavi s kampanjo »Energija si, bodi učinkovit«, ki je namenjena spodbujanju učinkovitega ravnanja z energijo.
Montaža delilnikov stroškov za ogrevanje ni zahtevna in ne vključuje gradbenih del. Delilniki se privarijo na radiatorje. Nameščajo jih za to usposobljena podjetja, ki večinoma omogočajo tudi odčitavanje in delitev stroškov za toploto, za to pa je potrebno ustrezno znanje in izkušnje. V večini primerov je upravnik stavbe tisti, ki pripravi nabor primernih ponudnikov delilnikov in izvajalcev delitve stroškov. Pomembno je, da so v stavbi nameščeni delilniki iste vrste in tipa. V nasprotnem primeru pravilna delitev stroškov ni mogoča. Priporočljivi so delilniki, ki omogočajo daljinsko odčitavanje. S tem se izognemo, da nam izvajalec delitve stroškov vsak mesec vstopa v stanovanje, stanovalci pa so sproti obveščeni o porabi in s tem bolj motivirani za zmanjšanje porabe energije. So pa s tem povezani višji stroški odčitavanja in delitve stroškov. Za odločitev o vrsti in tipu delilnikov ter o načinu delitve stroškov za toploto je potrebno soglasje lastnikov, ki imajo več kot 50-odstotni lastniški delež.
Pri uvajanju delitve stroškov za ogrevanje pa je poleg vgradnje delilnikov pomembno vzpostaviti tudi ustrezen način odčitavanja in delitve stroškov, ki mora biti za celotno stavbo enoten. Podobno kot pri mobilni telefoniji ne zadostuje zgolj telefonski aparat, ampak je potrebno vzpostaviti naročniško razmerje s ponudnikom telefonskih storitev.
Okvirni enkratni strošek namestitve delilnikov stroškov z daljinskim odčitavanjem je 30 do 40 € po radiatorju. Mesečni strošek odčitavanja delilnikov in delitve stroškov v povprečni večstanovanjski stavbi znaša okvirno 3 € na stanovanjsko enoto.
Delitev stroškov za ogrevanje in toplo vodo se lahko obračunava mesečno ali letno. Izvajalec delitve stroškov na osnovi dejanske porabe določi porabniške deleže stanovanjskih enot, na osnovi katerih razdeli od 60 do 80 odstotkov celotnih stroškov za toploto stavbe. V drugem delu pa je zajeta toplota za ogrevanje skupnih prostorov in toplota, ki se porazgubi med posameznimi stanovanjskimi enotami. Ta del stroškov se med stanovanjske enote razdeli glede na velikost ogrevane površine.
Namen delitve stroškov je predvsem zmanjšanje porabe in stroškov za energijo. Pri izbiri izvajalca delitve in obračuna stroškov bodite seveda posebej pozorni, saj mora imeti potrebna znanja in izkušnje iz tega področja. Poslovno priložnost bi namreč znala poskusiti izkoristiti mnoga podjetja, ki za izvajanje omenjenih storitev nimajo ustreznih znanj in izkušenj.
Stanovalci imajo na voljo vrsto ukrepov varčevanja z energijo, ki niso povezani s stroški, kot je na primer pravilno prezračevanje prostorov in tesnjenje oken, predvsem pa nastavitev primerne temperature, ki naj bi bila v dnevnih prostorih med 20 in 22 ºC, v spalnici pa med 16 in 18 ºC. Že z 1 °C nižjo temperaturo lahko zmanjšajo porabo energije za ogrevanje za 6 odstotkov. Prioritetni ukrep varčevanja, ki zahteva manjšo investicijo, pa je namestitev radiatorskih termostatskih ventilov, ki omogočajo reguliranje temperature zraka v prostoru. Po raziskavi REUS 2010 termostatske ventile uporablja 45% slovenskih gospodinjstev. Ukrepi, kot je namestitev radiatorskih ventilov in hidravljično uravnoteženje ogrevalnega sistema sopriporočljivi niso pa obvezni.
Vse več ljudi najprej pogleda na embalažo, preden kupi izdelek, še posebej pazljivi pa smo pri živilih ekološke pridelave. Ekološko pridelana živila prepoznamo po eni izmed znakov oziroma certifikatov, ki jih navajamo spodaj.
Zeleni ekološki znak je certifikat, ki ga podeljuje Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki tudi nadzoruje kmetije in proizvajalce, ki pridelujejo ali predelujejo živila po standardih, ki jih določa ta certifikat. Biodar je registrirana blagovna znamka Zveze združenj ekoloških kmetov Slovenije. Standardi za pridobitev Biodara so strožji od državnih. Med drugim znamka Biodar jamči, da živila prihajajo s kmetije, ki je v celoti usmerjena v ekološko pridelavo.
Ekološko kmetijstvo je znak EU za ekološko pridelane izdelke in je veljaven in prepoznaven po ozemlju celotne Evrope.
Demeter je mednarodna oznaka za biodinamično pridelavo.
Tukaj lahko omenimo še znak Zelena pika, ki je najbolj razširjen ekološki znak v Evropi in se pojavlja na embalaži izdelkov. Zelena pika, za podeljevanje uporabe ima v Sloveniji družba SLOPAK d.o.o. ekskluzivno pravico, je znak, ki označuje, da je embalaža izdelka vključena v sistem ravnanja z odpadno embalažo ter da se zbira, ponovno uporabi, reciklira ali drugače ustrezno predela. Znak zelena pika tudi pomeni, da je proizvajalec ali pridobitelj, uvoznik ali embaler vključen v sistem SLOPAK za ravnanje z odpadno embalaže in, da svoje obveznosti v zvezi s tem redno poravnava. Obveznosti se določijo glede na material embalaže in količino embalaže, ki jo dajo na slovenski trg.
Na policah trgovin se seveda najdejo še uvoženi izdelki iz drugih držav, ki so tudi lahko označeni z različnimi znaki in certifikati. Vsekakor previdnost ni odveč, zato je najbolje, da malo pobrskane po spletu, če niste prepričani, kaj znak na vašem izdelku pomeni.
Kostanj ima številne pozitivne učinke na naše zdravje, zato je okusna in zdrava jesenska popestritev jedilnika, nabiranje kostanja pa je lahko odlična rekreacija in zabava za vso družino.
V višavskih predelih Sredozemlja, kjer je bilo težko pridelati žito, je bil kostanj glavna hrana v jesenskem in zimskem času. V časih, ko ljudje še niso poznali krompirja, je bil kostanj pomemben vir prehrane na področju Slovenije.
Na kratko o kostanju
Domovini kostanja sta Mala Azija in Sredozemlje. Pri nas je največ kostanjevih dreves na Primorskem, v Beli krajini in v jugovzhodnem delu, sicer pa rastejo povsod, razen na Koroškem. Eno samo drevo obrodi od 100 do 200 kg zdravih plodov. Obrodi vsako leto, še posebej plodno pa je vsako tretje leto. Gojene sorte, kot so na primer drevesa, ki obrodijo marone, obrodijo še bogatejše kot navadni kostanj. Največji in najdebelejši pravi kostanj v Sloveniji je Gašperjev kostanj, ki ga najdete v dolini Sopote nad Radečami pri Zidanem mostu. Visok je 15 metrov, debel pa več kot 3 metre. Pravi kostanj (Castanea sativa Mill.) je botanično v sorodu z bukvijo. Listi kostanja vsebujejo flavonoide, čreslovine in vitamin C.
Kostanj v prehrani
Kostanj vsebuje veliko ogljikovih hidratov, največ škroba, skoraj nič maščob in okoli 6 odstotkov beljakovin. Po zaslugi takšne sestave in bogastva z vitamini B skupine je odlična hrana za starejše, otroke ali športnike. Plodovi so bogati telo tudi s folno kislino, kalijem, fosforjem in številnimi drugimi pomembnimi elementi v sledovih. Zaužitje 100 g pečenega kostanja vas bo oskrbelo s približno 250 kalorijami, če ga boste jedli kuhanega, pa s 170. Kostanj je užiten tudi surov, paziti pa morate, da boste pred uporabo skrbno očistili plod lupine in kožice.
Kostanj se uživa kot plod ali v obliki kostanjeve moke, ki je bogata s kalijem in hkrati vsebuje malo natrija, zaradi česar je še posebej primerna za bolnike z okvarami ledvic in srčno-žilnega sistema. Nekatere trgovine ponujajo že pripravljen kostanjev pire, ki je odličen za pripravo raznih sladic. Iz njega je mogoče skuhati izjemno okusen džem. Kandiran kostanj je posebna poslastica, ki se pogosto uporablja kot dekoracija v slaščičarstvu.
Divji kostanj
Divji kostanj (Aesculus hippocastanum L.), ki tudi obrodi v začetku jeseni, sicer ni užiten, deluje pa kot zdravilno sredstvo. Divji kostanj pogosto raste v mestnih parkih in drevoredih. Semena divjega kostanja vsebujejo mešanico triterpenskih saponinov. Escin, saponinski kompleks iz plodov, nima hemolitičnega učinka, zato ga lahko uživamo tudi oralno. Zmanjšuje poškodbe kapilar, krepi njihove stene in ščiti pred edemi. Skorja divjega kostanja zmanjšuje izločanje žlez prebavnega trakta.
Uporablja se tudi pri kronični driski, griži, krvavitvah iz želodca in podobnih obolenjih. Za zdravljenje ven naredimo domače zdravilo – tonik iz plodov divjega kostanja. Približno 20 g plodov olupimo in nasekljamo. Damo v steklenico in prelijemo z 1 litrom 70-odstotnega etanola. Po dveh tednih tekočino precedimo. Uporabimo v kopeli ali – razredčeno z vodo – kot mazilo za vene.
Zdravilne učinke kostanja so poznali že stari Grki, danes pa so mnogi tudi znanstveno dokazani. V zdravstvene namene se uporablja kot izvleček plodov divjega kostanja, ki ga na tržišču najdemo v obliki kapsul, gelov, krem, čajev in tinktur.
Kostanj za zdravje
Glavna sestavina svežega kostanja so ogljikovi hidrati, predvsem škrob, medtem ko je enostavnih sladkorjev (monosaharidov) v njem zelo malo. Vsebuje še do šest odstotkov beljakovin, do dva odstotka maščob in je bogat vir folne kisline ali vitamina B9. Od vitaminov so omembe vredni še vitamin C, B1, B2, B3, B5 in B6. Vsebuje tudi rudnine, kot sta kalij in fosfor, ter elemente v sledovih (selen, mangan, železo in cink). Energijska vrednost kostanja je nizka, saj 100 gramov daje le 213 kilokalorij (kcal).
Ker je bogat s kalijem in ne vsebuje veliko natrija, je posebno primerna hrana za bolnike z visokim krvnim tlakom oziroma pri boleznih srca in ožilja. Nekateri ljudje ga težje prenašajo, saj lahko povzroča napenjanje in slabo počutje. Kitajska tradicionalna medicina ga priporoča starostnikom, pri slabem delovanju vranice in želodca ter pri driskah, saj naj bi »hranil« vranico in želodec ter izboljšal življenjsko energijo.
Zaradi svoje sestave in prehranske vrednosti je primerna hrana za otroke (šolarje), športnike, starejše in za vse tiste, ki so izpostavljeni večjim telesnim naporom. Priporočamo, da ga uživate kot samostojen obrok. Nikar ga ne uživajte skupaj z mladim moštom, hruškami, slivami ali grozdjem. Zelo dobro pa se ujame z mesom oziroma mesnimi jedmi, juhami in enolončnicami. Lahko si ga privoščite tudi kot samostojno enkratno sladico.
Nabiranje kostanja
Oktobra se začenja sezona kostanja. Nabiranje kostanja je odlična rekreacija in hkrati zabava za vso družino, nabrani plodovi pa so odlična popestritev jesenskega jedilnika. Da bodo šli plodovi, ki jih boste prinesli domov, resnično v slast, bodite že pri nabiranju pozorni na nekatere lastnosti plodov. Ti morajo biti dovolj veliki in težki, njihova lupina pa ne sme imeti drobnih črnih luknjic.
Nabrani kostanj hranite v hladilniku, vendar ne dlje kot dva tedna. V primeru, da ga v tem času ne nameravate porabiti, ga raje specite in pečenega zamrznite, ali pa skuhajte, pretlačite z malo dodanega mleka in shranite v zamrzovalno skrinjo v obliki pireja. Ko zmrznjen pečen vzamete iz zamrzovalnika, ga postavite v ogreto pečico in pecite od 25 do 35 minut pri 200 °C.
Če je kostanj, ki ga boste uporabili za kuho, stal dlje časa, ga pred pripravo za kakšno uro namočite v mlačno vodo. Pri pripravi pečenega kostanja ne pozabite narediti zareze v spodnji, ravni del plodov, saj vas lahko sicer ob peki doleti ‘eksplozija’. Kostanj pečemo na žerjavici ali pa v pečici na 200 stopinjah. Čas pečenja v pečici je približno 20 minut. Kot priloga se odlično poda k Martinovi gostiji.
Shranjevanje kostanja
Sveže kostanjeve plodove lahko tudi zamrznete, da jih boste lahko pekli in se sladkali z njimi pozneje, ob dolgih zimskih večerih. Če jih hočete zamrzniti, v lupino na spodnji, ravni strani, zarežite križ in jih spakirajte v vrečke za zamrzovanje. V zamrzovalniku lahko ostanejo dva do tri mesece. Ko jih boste vzeli iz zamrzovalnika, jih nasujte v pekač in jih v ogreti pečico na 200 stopinj Celzija pecite 25 do 35 minut.
Če ste resnično velik ljubitelj kostanjevih dobrot in zdrave naravne hrane, si plodove lahko posušite in iz njih pripravite moko. Surove plodove olupite in jih dobro posušite, nato jih zmeljite v mlinčku za žita. Iz moke lahko pripravite različne jedi (kostanjevo polento, žgance …). Kostanjeva moka je primerna tudi za pečenje okusnega peciva. Moka je značilnega, prijetnega okusa, izdelki iz nje pa se po obliki ne razlikujejo od tistih, pripravljenih iz navadne moke.
Recepti s kostanjem
Kostanj lahko uporabimo v številnih okusnih jedeh, zato smo za vas pripravili 3 recepte s kostanjem, ki jih morate preizkusiti.
Pečen ali kuhan kostanj
Daleč najbolj je priljubljen pečen kostanj, šele potem kuhan. Za kuhanje izberemo lepe zdrave plodove, jih damo v hladno vodo, dodamo ščepec soli in jih potem kuhamo slabo uro, odvisno od velikosti plodov. Italijani vodi dodajajo še žlico janeža. Za nadaljnjo uporabo v slanih jedeh jih ponekod kuhajo v goveji juhi, za pripravo sladkih jedi pa v mleku.
Kuhan kostanj je večinoma osnova za pripravo številnih drugih jedi – za pripravo pirejev, juh, za nadevanje (puranov in gosi, piščancev), za torte , narastke, kolače, pudinge, za marmelade, sladolede.
V nekaterih deželah, kjer prav pridelujejo kostanjevo moko, jo uporabljajo samo ali pomešano s pšenično za pripravo odličnih sladic, omak, juh, kruha in celo testenin. Iz plodov je mogoče skuhati tudi odličen džem (Italija), v Franciji pa pripravljajo eno najboljših kostanjevih sladic – glaziran kostanj, ki je v nekaterih sredozemskih državah tradicionalna božična sladica.
Priprava: plodove skuhamo, ohladimo in olupimo. Naribamo korenje, repo, krompir, zelje in zeleno. Naribano zelenjavo prepražimo na maslu, zalijemo in dušimo dobrih 15 minut. Nato dodamo kostanj, začinimo in malo pokuhamo. Dodamo še vino in prevremo. Na koncu potresemo s sesekljanim peteršiljem in ponudimo.
Kostanjev puding
Sestavine za 4 osebe:
250 g olupljenih kostanjev
500 ml mleka
100 g sladkorja
vaniljev puding
Priprava: olupljene plodove v mleku skuhamo. Nato jih pretlačimo, pomešamo s sladkorjem in pudingom ter v preostalem mleku do gostega skuhamo. Maso vlijemo v steklene kozarce in pustimo, da se puding ohladi. Preden ga postrežemo, ga prelijemo s sadnim sokom ali kostanjevim džemom.
Njegovo luksuzno stanovanje v New Yorku je zgrajeno po ekoloških načelih. Opremljeno je s posebnim sistemom, ki sledi premikanju sonca za kar najboljši izkoristek solarne energije. Materiali, iz katerega je stanovanje zgrajeno, so v 65 odstotkih ekološki, v 40 odstotkih pa izhajajo iz bližnje okolice. Večino strešnih površin ima pokritih z rastlinami. Vodo reciklira.
Zakaj je plastika nevarna za naše zdravje?
Za 4 osebe potrebujemo:
Sestavine:
Za 8 kosov potrebujemo:
V tujini, kjer so takšno prakso že uvedli, se je poraba energije za ogrevanje zmanjšala od 20 do 30 ali celo več odstotkov, kar pomeni, da se strošek uvajanja delilnikov povrne v dveh do treh letih. Na zmanjšanje porabe energije vpliva predvsem naše ravnanje. Zato kampanja »Plačam kolikor porabim«, ki jo izvaja Ministrstvo za gospodarstvo, poteka v povezavi s kampanjo »Energija si, bodi učinkovit«, ki je namenjena spodbujanju učinkovitega ravnanja z energijo.
Tukaj lahko omenimo še znak Zelena pika, ki je najbolj razširjen ekološki znak v Evropi in se pojavlja na embalaži izdelkov. Zelena pika, za podeljevanje uporabe ima v Sloveniji družba SLOPAK d.o.o. ekskluzivno pravico, je znak, ki označuje, da je embalaža izdelka vključena v sistem ravnanja z odpadno embalažo ter da se zbira, ponovno uporabi, reciklira ali drugače ustrezno predela. Znak zelena pika tudi pomeni, da je proizvajalec ali pridobitelj, uvoznik ali embaler vključen v sistem SLOPAK za ravnanje z odpadno embalaže in, da svoje obveznosti v zvezi s tem redno poravnava. Obveznosti se določijo glede na material embalaže in količino embalaže, ki jo dajo na slovenski trg.
