Timijanov sirup za izkašljevanje

Ali ste se že kdaj počutili, ko da vas v prsih že tišči, a kašelj preprosto ne odneha? Vsi smo že kdaj doživeli dolgotrajen kašelj. Ko zbolimo za prehladom ali gripo, kašelj pogosto ostane še nekaj tednov po tem, ko se ostali simptomi že zdavnaj izvenijo. Prav tu pa pride na pomoč timijanov sirup za izkašljevanje. Ta naravni pripravek, ki ga mnogi hvalijo kot rešitev za dražeč kašelj, prinaša olajšanje in pomaga očistiti dihalne poti.

Kaj je timijanov sirup?

Timijanov sirup za izkašljevanje je naravni pripravek, ki temelji na zdravilnih lastnostih timijana, rastline, ki jo poznamo že stoletja. Timijan (Thymus vulgaris) je zelišče, ki se pogosto uporablja v kulinariki, vendar ima tudi številne zdravilne lastnosti. Zaradi svojih antibakterijskih, protivirusnih in protivnetnih učinkov je timijan postal priljubljena sestavina v naravnih zdravilih, zlasti za lajšanje kašlja in težav z dihalnimi potmi.

Kako deluje timijanov sirup?

Timijanov sirup deluje tako, da pomirja razdraženo grlo in spodbuja izkašljevanje. Ko kašljamo, naše telo poskuša odstraniti odvečno sluz iz dihalnih poti. Timijanov sirup pomaga pri tem procesu, saj zmanjšuje gostoto sluzi, hkrati pa deluje pomirjevalno na grlo. To pomeni, da boste manj kašljali, ko pa boste, bo izkašljevanje učinkovitejše. Sirup je naravna alternativa sintetičnim zdravilom, ki pogosto vsebujejo močne kemikalije z možnimi stranskimi učinki.

Zakaj izbrati naravni sirup za izkašljevanje?

Zakaj bi posegali po sintetičnih zdravilih, ko pa nam narava ponuja tako učinkovito rešitev? Naravni sirupi, kot je timijanov, niso le nežnejši do telesa, ampak tudi okolju prijaznejši. Veliko komercialnih zdravil vsebuje umetne sestavine, konzervanse in sladkorje, ki lahko dolgoročno negativno vplivajo na naše zdravje. Timijanov sirup pa je naraven, brez nepotrebnih dodatkov in zato primeren za vse starostne skupine, tudi otroke.

Timijanov sirup

Kako pripraviti timijanov sirup

Če imate radi naravne rešitve, potem je priprava timijanovega sirupa doma nekaj, kar boste želeli poskusiti. Potrebujete le nekaj osnovnih sestavin: svež timijan, med, vodo in limonin sok. Priprava je enostavna:

  1. V majhni posodi zavrite vodo in dodajte sveže vejice timijana.
  2. Pustite, da vre nekaj minut, nato pa odstranite iz ognja in pustite, da se nekoliko ohladi.
  3. Precedite tekočino, da odstranite zelišča, nato pa dodajte med in limonin sok.
  4. Mešajte, dokler se med popolnoma ne raztopi, nato pa sirup prelijte v steklenico.

Domač timijanov sirup lahko hranite v hladilniku do enega meseca. Uživajte ga po potrebi, kadar vas muči kašelj ali želite okrepiti imunski sistem.

Pravilna uporaba in odmerjanje

Za najboljše rezultate je pomembno, da timijanov sirup uporabljate pravilno. Odrasli lahko vzamejo eno do dve čajni žlički sirupa trikrat na dan, medtem ko je za otroke priporočljiv manjši odmerek, na primer pol čajne žličke. Najbolje je, da sirup zaužijete po obroku, saj lahko deluje tudi pomirjevalno na želodec. Pomembno je, da se držite priporočenih odmerkov in ne prekoračite dnevne količine, saj lahko prekomerno uživanje povzroči želodčne težave.

Varnost in morebitni stranski učinki

Čeprav je timijanov sirup naraven, to ne pomeni, da ne more povzročiti neželenih učinkov. Pri nekaterih ljudeh lahko povzroči alergijske reakcije, zlasti pri tistih, ki so občutljivi na timijan ali druge rastline iz družine Lamiaceae. Prav tako se je potrebno posvetovati z zdravnikom, preden sirup uporabljate, če jemljete druga zdravila ali imate kronične zdravstvene težave. Uporaba sirupa med nosečnostjo in dojenjem se prav tako odsvetuje brez posveta z zdravnikom.

Timijanov sirup za otroke

Otroci so še posebej dovzetni za prehlade in kašelj, zato je timijanov sirup odlična izbira za naravno pomoč pri lajšanju simptomov. Zaradi njegovega blagega delovanja je primeren tudi za otroke, vendar je pomembno, da se držite priporočenih odmerkov. Okus medu in limone bo za otroke verjetno dober, kar olajša njegovo uporabo. Vendar pa ga ne smete uporabljati pri dojenčkih, mlajših od enega leta, zaradi prisotnosti medu, ki lahko vsebuje bakterijo Clostridium botulinum.

Izkušnje uporabnikov

Uporabniki pogosto poročajo o hitrem olajšanju kašlja po uporabi timijanovega sirupa. Mnogi ga opisujejo kot “rešitev iz narave”, ki jim pomaga pri obvladovanju dolgotrajnega kašlja, zlasti v zimskih mesecih. Eden izmed uporabnikov je dejal: “Timijanov sirup me je rešil, ko sem po tednih suhega kašlja končno našel nekaj, kar deluje.” Poleg tega mnogi cenijo, da je naraven in brez stranskih učinkov, ki jih lahko povzročijo sintetična zdravila.

Timijan

Zdravilne lastnosti timijana

Timijan vsebuje visoko raven timola, aktivne sestavine, ki ima močne antiseptične lastnosti. Poleg timola timijan vsebuje tudi flavonoide, ki pomagajo sprostiti dihalne poti in zmanjšati vnetje. Zaradi teh lastnosti timijan deluje kot naravni ekspektorans, kar pomeni, da pomaga pri redčenju sluzi in olajša izkašljevanje. Ali ste vedeli, da so že stari Egipčani uporabljali timijan za balzamiranje, Grki pa za zdravljenje okužb?

Eterični olji materine dušice ali timijana v timijanovem sirupu spodbuja izkašljevanje in čiščenje dihalnih poti. Poleg tega zelišči blažita napenjanje in lajšata izločanje vetrov, zato ju uporabljamo tudi kot začimbo. Slovenci raje kot timijan v te namene nabiramo materino dušico, čeprav je timijan morda učinkovitejši.

Botaniki niso enotni pri razvrščanju materine dušice in timijana. V farmaciji ju obravnavamo kot dve samostojni vrsti, čeprav ni popolnoma jasno, ali sta res tako različna, da bi si zaslužila uvrstitev v dve vrsti in gre v resnici le za podvrsti. Obe vrsti sodita v družino ustnatic (Lamiaceae), za katero je značilna prisotnost žlez z eteričnim oljem. Eterično olje je zmes v vodi netopnih učinkovin, ki so hlapne in imajo značilen vonj.

Materina dušica (Thymus serpyllum) je poimenovana tudi divji timijan in je pravzaprav sorodnica timijana (Thymus vulgaris), znanega kot gojena, vrtna rastlina. Materina dušica uspeva v naravi, na sončnih travnikih, tudi na Krasu in v visokogorju. Sodi med najbolj znane in uporabljane zdravilne rastline v naši deželi. Nabiramo cvetočo zel, Serpylli herba, ki ima rožnate cvetove, botanično pa je, kot smo že omenili, težko določljiva. Znani so številni kemotipi, odvisni tudi od rastišča in podnebnih pogojev, ki se med seboj razlikujejo po sestavi eteričnega olja in posledično po vonju. V farmaciji uporabljamo tudi eterično olje, ki ga iz zeli pridobivamo z destilacijo z vodno paro. V Sloveniji bolj cenimo divje rastočo materino dušico kot timijan.

Sirup za kašelj

Vrtni timijan (Thymus vulgaris) pri nas raste kot gojena, vrtna rastlina, v Sredozemlju pa uspeva skupaj s številnimi vrstami v naravi. Spada med izjemno priljubljene zdravilne rastline, zato ga gojijo na plantažah po Evropi, v Afriki, Izraelu in v Združenih državah Amerike. V zdravilske namene uporabljamo zel (Thymi herba) in eterično olje (Thymi aetheroleum), ki ga pridobivamo z destilacijo z vodno paro. Eterični olji materine dušice in vrtnega timijana se po sestavi razlikujeta, njune učinkovine pa so precej spremenljive. V materini dušici najdemo eterično olje z linaloolom in karvakrolom, timola, ki je antiseptik in pomemben pri uporabi droge v farmaciji, pa je malo (od enega do štirih odstotkov).

Eterično olje vrtnega timijana pa vsebuje predvsem timol (30 do 70 odstotkov) in karvakrol (3 do 15 odstotkov). Timijan je primernejša in učinkovitejša zdravilna rastlina za pripravo zdravilnih čajev in sirupa kot materina dušica, vendar pa v ljudskem zdravilstvu slednjo bolj uporabljajo. Sestava eteričnega olja je zelo spremenljiva, zgodi se, da rastlina spomladi vsebuje več karvakrola, pozneje pa več timola. Timol lahko iz eteričnega olja kristalizira v obliki brezbarvnih kristalov pekočega okusa, ki dišijo po timijanu oziroma pravilneje, timijan diši po timolu. Timol je močan antiseptik in je lahko v večjih količinah strupen.

Eterični olji materine dušice in timijana delujeta kot ekspektorant, kar pomeni, da spodbujata izločanje redke sluzi v bronhijih in spodbujata središče za kašelj. Posledica je izkašljevanje in čiščenje dihalnih poti. Ugotovili so tudi, da timol širi dihalne poti in tako še dodatno vpliva na izločanje goste sluzi. Timijan in materina dušica delujeta tudi karminativno, blažita napenjanje in olajšujeta izločanje vetrov, zato ju uporabljamo tudi kot začimbo. Pri uporabi eteričnega olja timijana in pripravkov v obliki mazil, ki ga vsebujejo, moramo biti previdni pri uporabi pri dojenčkih in majhnih otrocih. Takšnih pripravkov ne smemo nanašati na obraz ali pod nos, ker lahko, podobno kot kafra in mentol, povzročijo refleksno zoženje dihalnih poti.

V čajnih mešanicah za izkašljevanje materino dušico ali timijan kombiniramo s korenino jegliča, listi poprove mete, plodovi komarčka, kumine ali janeža, z listi melise ali z listi ozkolistnega trpotca. Receptov za takšne mešanice je obilo v poljudni literaturi o zdravilnih rastlinah. Iz alkoholnega izvlečka timijana lahko izdelamo tudi timijanov sirup.

Agavin sirup: zdrav nadomestek sladkorja ali strupeno sladilo?

Naravna sladila med katere spada tudi agavin sirup so zadnje čase izredno priljubljena. Izogibanje sladkorju v velikem loku je postalo neke vrste svetovni šport; in čeprav je res, da je rafiniran sladkor vse prej kot zdrav, pa se moramo zavedati, da ni vsak nadomestek sladkorja tudi avtomatično zdrav. Eden izmed najbolj kočljivih izdelkov pod oznako »naravno sladilo« je tudi agavin sirup, za katerega bi nekateri dali roko v ogenj, drugi pa se mu ne bi približali niti na milimeter.

Agavin sirup je svojo priljubljenost našel šele v zadnjih letih, predvsem zato, ker je kot sladilo izredno močan in ga za sladkanje potrebujete veliko manj kot sladkorja. Nektar rastline, ki raste bolj južno od ekvatorja, se uporablja tako za sladkanje čaja in kave kot za kuho, mnogi prisegajo, da jim je izboljšal življenje in počutje, vendar je njegova vsebnost fruktoze lahko tudi znak za alarm. Brez dvoma je pomembno vedeti, od kod prihaja prav tisti sirup, ki ga kupujemo, in zavedajte se, da en strah ne velja za vse. Z dovolj previdnosti pa bomo vedno vedeli, kaj jemo in kaj vnašamo v svoje telo.

Če izberemo agavin sirup, je pomembna je pridelava

Agavin sirup pridelujejo iz različnih vrst agave, najpogosteje modre. Ta rastlina raste v Mehiki in v Južni Afriki in njen nektar je slajši od medu, vendar manj viskozen. Agava je velika rastlina, ki ima široko uporabnost. Če jo fermentirate, lahko namreč iz nje dobite prav tisto veleslavno tekilo. Agavin nektar pa iz nje stiskajo šele po tem, ko rastlina doseže starost 7‒14 let. Liste ji odrežejo, iz njene sredice, ki ji Mehičani pravijo piña, pa posrkajo njen sok. Nekateri trdijo, da sirup pravzaprav pridelujejo iz listov, ki jih zmečkajo in iz njih iztisnejo sok, vse skupaj precedijo, da odstranijo delčke rastline, in to potem prodajajo kot agavin nektar. Prav zato je pomembno, da o steklenički sirupa, ki ga kupite v trgovini, veste kar največ.

Pravi agavin nektar je torej izsesan iz njegove sredice kot drevesni sirup. Ta sok potem filtrirajo in segrejejo, da s hidrolizo spremenijo polisaharide v sladkorje. Filtriran in hidroliziran sok je že bolj podoben sirupu, ki je malce redkejši od medu, v svetli ali temni barvi jantarja, odvisno od stopnje procesiranja. Če mehanično odstranjujejo barvo, minerale in okus, da bi bil končni izdelek kar se da nevtralen po vonju in okusu, najbrž ni odveč poudarjati, da je to najslabša možnost za ta naravni izdelek.

Nevarnosti agavinega sirupa?

Težave agavinega sirupa se torej začnejo že v sami pridelavi. Njegovi nasprotniki mu namreč očitajo vse, od izkoriščanja kmetov in lastnikov zemlje, na kateri rastejo pravi divji (danes pa že načrtni) nasadi, pa do visoke vsebnosti fruktoze in onesnaženosti s pesticidi. Prav slednje je ena izmed stvari, ki jih lahko nadzirate in pregledujete, saj vam priporočamo, da pred nabavo agavinega sirupa proizvajalce na stekleničkah različnih vrst, ki so na voljo na slovenskih policah, preverite na spletu. Za večino že lahko izveste, kako v resnici pridelujejo agavin sirup, ki mu pojejo hvalo, da je najboljši na trgu. Pesticidom se lahko izognemo tako, da preverimo, ali je sirup izdelan iz biološke agave (čim temnejši je, tem bolje je), pa tudi za način predelave, zato naj bo žlahtna barva vaše vodilo.

Temna barva namreč priča o tem, da sirupa med procesom pridelave niso preveč predelovali in ga torej niso segrevali na previsoke temperature. Če ga premočno segrejejo, izgubi številne minerale, encime in koristna hranila in torej ponudi samo tako imenovane prazne kalorije – ogromno fruktoze in nič hranilnosti. Torej lahko v tem primeru pristanete še nižje, kot bi, če bi z žlico jedli beli rafinirani sladkor. Agavin sirup lahko namreč vsebuje tudi do osemdeset odstotkov fruktoze. Prav zato ima toliko nasprotnikov, kot ima zagovornikov, in prav zato je način pridelave tako pomemben.

Agava

Kaj agavin sirup vsebuje

Agavin sirup ima nizek glikemičen indeks, kar je načeloma dober znak, hkrati pa njegova visoka vsebnost fruktoze govori drugačno zgodbo. Vseeno lahko vsakdo, ki se ne pusti prepričati takšnim ali drugačnim strastnim zagovornikom/nasprotnikom, hitro ugotovi, da je ključna beseda za vsako stvar, pa naj gre za uživanje sladkorja ali naravnih sladil ali pa navadnih banan, preprosto – »zmernost«. Če boste v svoj čaj vlivali enormne količine agavinega sirupa, ne bo to prav nič bolj zdravo, kot bi bilo, če bi vanj vsipali sladkor. Agavin sladkor je tako bolj pregreha in nekaj, s čimer se pocrkljamo, kot pa zadeva, ki jo lahko uživamo brez omejitev.

Zato morajo pri njegovi uporabi še posebej pazljivo ravnati diabetiki, saj krvni sladkor dviguje postopoma. Zaradi njegovega nevtralnega okusa pa ga lahko uporabljamo za skoraj vse, vključno s kuho in peko, torej povsod, kjer bi drugače uporabljali sladkor. Najbolj priporočljiv je za ustvarjanje smoothiejev in drugih napitkov, pa naj bodo topli ali hladni, z njim lahko polijete sadne solate ali sladolede, ga dodate v omake in nadeve ali z njim namočite biskvit torte (priporočamo rahlo mešanje z vodo), namažete lahko tudi palačinke, ga vmešate v puding ali kako kremo ali pa z njim posladkate svoje jutranje kosmiče.

Shranjevanje pridelkov za ozimnico

Velikokrat se ljudje ne odločajo za pridelavo vrtnin, ker pridelka ne morejo skladiščiti in se zato odločajo le za manjše površine, kjer pridelajo zelenjavo zgolj za sprotno porabo. Kadar govorimo o skladiščenju vrtnin, ga povezujemo z zamrzovalno skrinjo. Vendar še ne dolgo nazaj, ko zamrzovalna skrinja ni bila dostopna vsem, so naši predniki poznali veliko različnih tehnik shranjevanja, ki dan danes zopet prihajajo v uporabo. Poznamo namreč več načinov shranjevanja. Poleg tega, da lahko plodove zamrznemo, jih lahko sveže shranimo v kleti ali pa dele posušimo, shranimo v zasipnici itd.

Sušenje zelenjave

Način shranjevanja je tudi sušenje zelenjave. Bolj poznano je zagotovo sušenje sadja in zelišč, vendar pa lahko sušimo tudi zelenjavo, najpogosteje korenje, čebulo, jajčevce, por, zeleno itd. Kot prednost sušenja zelenjave naj navedemo že dejstvo, da tako prihranimo mnogo prostora, (1 kg suhe čebule namreč ustreza 10 kg sveže čebule) in časa, saj lahko jed hitreje pripravimo. Pri izbiri zelenjave za sušenje pazimo, da izbiramo le tisto, ki je popolnoma zdrava. Sušimo pri temperaturi, ki naj ne preseže 55 oC, saj se le tako ohrani večina toplotno občutljivih snovi. Suho zelenjavo je potrebno hraniti v hladnem in suhem prostoru in v dobro zaprtih posodah.

Pred sušenjem pa je potrebno nekatero zelenjavo, kot sta na primer korenček ali jajčevec, tudi blanširati. To pomeni, da očiščeno in primerno zrezano zelenjavo na kratko potopimo v vrelo vodo, takoj zatem pa jo ohladimo v hladni vodi. Da zelenjava med blanširanjem ne bi potemnela, priporočamo, da vodi dodate nekaj citronske kisline ali kisa. Na približno 6 l vode za blanširanje dodamo 1‒2 g citronske kisline ali 3‒4 jedilne žlice jabolčnega kisa.

Kako shraniti vrtne pridelke

Sveže shranjevanje

Nekatere rastline pa lahko shranimo tudi sveže, tako na primer lahko shranjujemo kitajsko zelje in radič, krompir, čebulo, česen, korenček … V kolikor se odločimo, da bomo pridelek shranili svež, moramo upoštevati določena pravila. Že ob pobiranju odberemo za skladiščenje le popolnoma zdrave rastline ali njihove dele. Že vsaka najmanjša okužba se lahko v kleti ali zasipnici izredno hitro razširi in uniči še ves ostali pridelek. Prav tako skladiščimo le suh pridelek, ki ni moker od rose ali padavin. Za shranjevanje svežih pridelkov poznamo dva načina, in sicer spravilo v kleti in v zasipnici.

Če skladiščimo v kleti, moramo paziti, da je omogočeno kroženje zraka. Če je mogoče, pridelek zložimo v plitve, zračne zabojčke in jih enakomerno porazdelimo po prostoru. Naj pa opozorimo, da v istem prostoru ne skladiščimo sadja, še posebej jabolk, in vrtnin, saj sadje med dozorevanjem oddaja v zrak pline, zaradi katerih krompir in čebula hitreje kalita.

Določeno zelenjavo, kot so na primer buče, bučke, čebula ali pa zelje, lahko hranimo kar na polici v hladni kleti ali temnem prostoru. Paziti moramo le, da imamo dober dotok zraka okoli zelenjave. Zelenjavo damo namesto na polico lahko tudi v mreže, ki jih obesimo v temen prostor.

Zasipnica

Zasipnica je tradicionalen način shranjevanja korenaste zelenjave, kot so krompir in korenje, s pokrivanjem ali zasipavanjem z zemljo, slamo ali podobnimi materiali. Namen zasipnice je ohranjanje svežine zelenjave skozi zimo, saj takšen način shranjevanja ščiti pridelke pred mrazom in sušo ter omogoča daljše skladiščenje brez dodatnega hlajenja.

Izdelava zasipnice je verjetno manj poznana. Navadno tako shranjujemo korenovke, ki bi sicer v kleti zavzele preveč prostora. Shranjevanje v zasipnici je še posebej primerno za skladiščenje korenja, repe, zelene, rdeče pese itd. Za izdelavo domače zasipnice izberemo zaboj ali kartonasto škatlo, ki jo napolnimo s peskom ali vlažno zemljo. Za shranjevanje določenih vrtnin pa je primerna tudi žagovina. Če želimo na ta način shraniti korenje, ga naberemo jeseni, ko je zrelo, in odstranimo zelenje. V zaboj nasujemo pet centimetrov debelo plast žagovine ali peska. Nanjo položimo korenje in pri tem pazimo, da se koreni med seboj ne dotikajo. Nato zopet nasujemo novo plast žagovine ali peska. Ta postopek ponavljamo, dokler ne napolnimo vsega zaboja, pazimo le, da zasipnico končamo s peskom ali žagovino.

Tako pripravljen zaboj shranimo v temnem in hladnem prostoru, kjer ne zmrzuje. Če imamo večjo količino korenovk in na voljo seveda tudi več prostora, lahko zasipnico pripravimo tudi v kleti, ali drugem neogrevanem prostoru. Lahko pa si zasipnico postavimo kar na prostem oziroma temu namenimo del vrta. V takem primeru na dno položimo 15 cm zemlje, če pa jo izdelujemo na prostem, izkopljemo meter globoko jamo, na dno katere najprej položimo listje ali slamo. Nato korenovke zložimo na kup, ki naj ne bo višji od 75 cm. Na vrh nasutih korenovk zopet nasujemo slamo, ter vse skupaj zasujemo z zemljo. Vrhnja plast zemlje naj bo debela med 10 in 15 cm oziroma debelejša, če živimo na področju, kjer je v jesenskih in zimskih mesecih več dežja in suhega mraza.

Jesenski aromaterapevtski nasveti in triki

Naslednjič, ko se odpravite na sprehod po gozdu, poberite kakšen lep storž in ga odnesite s sabo domov. Doma nakapljajte nekaj kapljic vašega najljubšega eteričnega olja na storž in že imate pripravljen krasen majhen osvežilec zraka.

Aromaterapija

Nakapljajte nekaj kapljic eteričnega olja pačulija in geranije, da odženete molje iz omare. Za predal s posteljino poskusite s kombinacijo ylang ylanga in sivke, ki vam bo pomagala, da se boste sprostili in lažje zaspali. Morda vam bo všeč storž s par kapljicami cimeta v vašem predalu z nogavicami, da bodo vaše noge ostale tople in dezinficirane.

Zabavajte se z izbiro eteričnega olja in bodite kreativni, a bodite pozorni na to, da uporabite pravega za izbrano priložnost.

Melani Kovač, certificirana aromaterapevtka

Vodič za zeleno življenje

Velikokrat se ljudje pritožujejo, da bi tudi oni radi živeli bio, eko, organsko in še kaj, pa je vse skupaj predrago. Nekdaj so te oznake res pomenile tudi veliko višji račun, izstavljen na blagajni, a danes lahko dobimo marsikaj naravnega z nižjo ceno in najdemo preproste načine, da pomagamo naši Zemlji, da ne bo plačevala našega davka.

Večkrat uporabite

Prazne kozarce za vlaganje, ki jih ne boste uporabili, lahko napolnite s peskom in nanj postavite svečo. Če želite, da paradižniki hitreje dozorijo, k njim postavite jabolko in vse skupaj pokrijte. Olupke pomaranče uporabite za mehčanje strjenega rjavega sladkorja, s svežim sokom ingverja pa (preden uporabljeno korenino zavržete) namažite rane ali boleča mesta. S polovico limone pa (s sredico) potegnite po strgalniku po tem, ko nastrgate sir ali kaj podobnega, kar se nanj prime.

Eko

Manj vrečk

V vsako torbico, kar jih imate, vtaknite eno izmed vrečk za večkratno uporabo. Tako boste vedno pripravljeni in vam nikdar več ne bo treba domov prinesti še ene plastične vrečke. Najmanjše plastične vrečke (po možnosti tiste z zapiralnim patentom) uporabite za shranjevanje tablet, druge za shranjevanje ličil po vrstah, tretje pa spet razporedite po torbicah, da vanje lahko zavijete mokre zložljive dežnike. V tulec, ki ostane, ko uporabite vse papirnate brisače, stlačite plastične vrečke, da jih eno po eno lahko uporabljate. Preden greste na vrt, si jih zavežite okrog kolen, da boste lahko v miru klečali na zemlji.

Znajdite se

Razpolovite plastenko, ki ostane od praška za oblačila, in jo uporabljajte kot smetišnico. V plutast zamašek zapičite bucike in igle, ki jih potrebujete za šivanje, če pa imate še kaj preostalih tulcev, v katerih smo nekdaj shranjevali (ali celo kupili) filme za fotoaparat, lahko vanje stresete znamke.

Prihranite vodo

Ti nasveti so še najbolj preprosti in najpogosteje ponovljeni, pa vseeno zelo učinkoviti. Med umivanjem zob zaprite vodo (nekateri trdijo, da tako prihranimo tudi do 10 tisoč litrov vode!) in namesto vode v plastenkah raje kupujte filtre za vodo in prečiščujte vodo iz pipe. Vsak liter ustekleničene vode namreč porabi kar sedem litrov za proizvodnjo. Zato si kupite tudi stekleničko za večkratno uporabo in jo pridno polnite, da se bo voda uporabljala samo za to, za kar jo resnično potrebujemo; za naša telesa! Kupujte izdelke iz recikliranega papirja, saj porabi manj vode. Pri tem govorimo tudi o straniščnem papirju! Če zalivate trato, to počnite zgodaj zjutraj ali zvečer in uporabljajte cev, ne škropilnika, saj je bolj učinkovito. Če pojeste en vegetarijanski obrok več dnevno, to pomeni, da prihranite vodo tudi na tak način, saj se je veliko porabi za pridelovanje hrane za živino.

Govoreči kit

0

Nekateri kiti lahko posnemajo glasove ljudi, kažejo novi podatki raziskave, ki še posebej poudarja vokalno oponašanje ene vrste kita. Že marsikdaj prej so opazili, da znajo kiti posnemati človeške glasove, zdaj pa se sprašujejo, če bodo nekdaj ti veliki sesalci morda znali celo govoriti.

Beli kit z imenom Noc zna kopirati zvoke ljudi tako dobro, da so raziskovalci celo mislili, da v daljavi slišijo pogovor ljudi. Potapljač, ki je delal z Nocom, je enkrat celo izplaval ter vprašal: »Kdo mi je rekel, naj grem ven?« Izkazalo se je, da je bil to glas Noca.

»So zelo glasne živali,« pravi glavni avtor poročila Sam Ridgway iz Nacionalne fundacije morskih sesalcev. Povedal je še, da Noc ni bil prvi, ki je kopiral človeške glasove. Leta 1979 se je nekaj podobnega zgodilo v akvariju v Vancouvru. Tedaj so bili raziskovalci prepričani, da je kit izrekel svoje ime in spuščal zvoke, ki so zveneli kot popačena nemščina ali ruščina.

Beli kit

Radi bi se pogovarjali

Študija je opisana v zadnji številki revije Current Biology in je pokazala tudi razpon ritma v vokaliziranju Noca, da je bilo primerljivo s človeškim govorom. Temeljne frekvence v glasovih kita so bile prav tako v istem območju človeškega govora in nekaj oktav nižje od običajnih zvokov kita. Ridgway je povedal, da je Noc dolga obdobja preživel v tesnem stiku z ljudmi, jih poslušal tako nad kot pod gladino vode. »Kit je pogosto slišal govor potapljačev preko podvodne komunikacijske opreme,« je nadaljeval. »Mislim, da imajo živali, ki so vokalne, rade povratne informacije.« Zato naj bi se najverjetneje tudi trudili ‘pogovarjati’.

Noc pa se je moral precej potruditi, da je spuščal take zvoke. Raziskovalci pojasnjujejo, da je kit moral spremeniti pritisk na svoje nosne poti, hkrati pa tudi prilagoditi mišice. Noc, ki je po 30 letih na Nacionalni fundaciji morskih sesalcev žal preminil, je prenehal posnemati človeški govor, ko je presegel starost treh ali štirih let, je povedal Ridgway, ki je tedaj predstavil novice na znanstveni konferenci, vendar njegovo delo ni dobilo financiranja in se je izgubilo v množici raziskav do pred kratkim, ko so mu sodelavci svetovali, naj objavi podatke.

Bi jih učili govoriti?

Obstaja nekaj možnosti, zakaj je Noc kot mladenič prenehal oponašati človeške glasove. Prva je, da so hormonske spremembe, povezane s spolno zrelostjo, zmanjšale kitovo željo po posnemanju. Drugi razlog je, da bi lahko zanimivost tega zanj preprosto izgubila čar. Ridgway je pojasnil, da so kita med drugim usposobili za akustično interakcijo z njimi (za slušni test in ugotavljanje reakcijskega časa). V tem novem delu se je odzival z glasovi. Ti odgovori so lahko omejili njegov interes za človeški govor.«

Zdaj že pokojni William Schevill iz Muzeja primerjalne zoologije na Harvardu je bil prvi, ki je dokumentiral spontane človeške glasove belega kita. Schevill in kolegica Barbara Lawrence sta opozorila, da njihovi klici včasih zvenijo kot množica otrok, ki kriči v daljavi. Ugotovitve odpirajo možnost učenja govora belih kitov, vendar pa ta prizadevanja ne bi bila smiselna, pravi Ridgway. »Rade volje in zlahka se učijo in mislim, da bi se lahko naučili veliko zvokov, vendar ne vem, če bi s tem kaj pridobili.« Lepo je slišati, da obstaja še kak znanstvenik, ki ne bo delal nesmiselnih poskusov na živalih.

Savina Atai obožuje čaranje v kuhinji

0

Savina Atai je v življenja Slovencev in našo zdravo zavest švignila nenadno. Prišla je kot vihar pozitivne energije, prinesla izraze, kot je “superživila”, opomnila na pomembnost usklajenega delovanja notranjih organov in ni preskočila niti zunanje lepote. Savina Atai je mojstrica obrazne joge, nutricistka in pisateljica, ki zdaj obljublja tudi knjigo o prehrani in njeni pomembnosti, v katerem bodo odgovori na številna vprašanja, ki ji jih dnevno postavljajo tudi na Facebooku.

Savina, kaj je tisto, česar se ljudje glede prehrane najmanj zavedamo?
Savina Atai: Kako zelo pomemben je klorifil v našem jedilniku; kako nujna so superživila, ker je zemlja izropana, ozračje pa vsebuje premalo kisika; da nismo narejeni za uživanje žitaric, sploh pa ne glutenskih; da pojemo mnogo premalo zdrave maščobe; da vsak močan dvig inzulina povzroča staranje, izčrpuje našo nadledvično žlezo ter ruši optimalno ravnovesje vseh ostalih pomembnih hormonov; da živalske beljakovine niso čisto noben bav bav, le v kombinaciji bazične hrane morajo biti na krožniku; ter da brez prave vadbe lahko uživamo najkvalitetnejša živila, pa ni idealne absorpcije.
Neskončno sem vesela, da smo tik pred izidom knjige Dieta za Popolnih deset, ko je končno na preprost, logičen in razumljiv način medicinsko razloženo, kako se prehranjevati, da dosežemo popolno počutje, zdravje in videz, ter da so priloženi načrti za trening, ki poskrbi za vse.

Kakšna je bila prva, najpomembnejša lekcija, ki ste se je vi naučili glede snovi, ki jih vnašamo v svoje telo?
Savina Atai: Že pri šestih letih sem nekaj časa živela v slovitem Hippocrates Health inštitutu v Bostonu, med kalčki, superživili, algami in zelenimi poganjki – in od takrat naprej sem na lastne oči videla, kako je naša hrana res lahko zdravilo (oz. da bi to morala biti) in kakšen mogočen vpliv ima na vse aspekte našega počutja in videza. Že takrat sem opazovala izjemne transformacije, ki so se zgodile pacientom, ko so s svojega krožnika odstranili tisto, kar so smatrali za hrano, pa je v resnici strup, ter dodali snovi, po katerih organizem neprestano hlepi. Predvsem v obliki žive hrane, mineralov, klorofila …

Savina Atai Ritter

Danes ste vegetarijanka, morda celo veganka? Vem, da ste nekdaj skrivoma jedli tudi pršut, ker je bil doma prepovedan. Vam je ta vzgoja kdaj priskutila tovrstno prehranjevanje?
Savina Atai: Ne, niti slučajno. Niti ne zagovarjam ne prvega ne drugega. Obožujem živali; a žal sta vegetarijanstvo in veganstvo čudoviti ideologiji, ki pa tudi z znanstvenim pristopom ne nudita telesu vsega, kar potrebuje. Sama še zdaj saniram zdravstvene težave, ki so posledica dejstva, da mi je bilo v času rasti prepovedno toliko vsega. Od mesa, mlečnih izdelkov, maščob, jajc … do še marsičesa drugega. Vsa žepnina je šla za na skrivaj pojedene hamburgerje, gore pršuta in sendviče z mortadelo. A to je mojemu teleščku povzročalo velike šoke; na eni strani asketska prehrana, na drugi pa občasni odklopi, ko se je v najkrajšem času pojedlo kupe vsega, česar sicer nisem smela, da bi nadoknadila za naprej in nazaj. Sledile so slabosti, alergije …, ki so se spremenile v kronične gnojne angine in nevarno visoke vročine. Kasneje sem se tudi sama odločila za vegetarijansko dieto, a ni šlo; zdravje se mi je še naprej rušilo. Tudi zdaj, ko sodelujem z dr. Sanjo Toljan, opazujemo, koliko mladih vegetarijank ima (med drugim) težave s ščitnico. Seveda pri preveč ogljikovih hidratih kaj drugega ni za pričakovati. Na srečo so zdaj to tudi na glas priznali vodilni vegetarijanski in veganski nutricistični inštituti ter avtorji. Telo veliko lažje prenaša toksičnost kot pomanjkanje in izropanost vitamina B12, ki se NE absorbira iz rastlinskih virov (in je pravzaprav hormon), povzroča nevrološko škodo, ki se pokaže šele čez leta, a je nepopravljiva. Ta spoznanja prinašajo globoko ponižnost in hvaležnost; absolutno se ne pretirava z mesom ter kupuje ekološko.

Ali sami veliko kuhate, pripravljate hrano, morda celo izumljate svoje recepte?
Savina Atai: Obožujem čaranje v kuhinji; tam moja domišljija nima meja, superživila pa bogatijo že tako okusne jedi. Vsak dan se spontano rojevajo novi recepti, s katerimi neskončno rada razvajam druge, pa absolutno tudi sebe – in v veliko veselje mi je, da lahko v oddaji Dobro Jutro na TV Slovenija predajam naprej napotke za pripravo zdravih dobrot, ki ne nagrajujejo samo naših brbončic, ampak tudi hormone. Začeli smo tudi z gurmanskimi super kuharskimi delavnicami, kjer lahko vsi vidijo, kako preprosta je okusnost in kako pester je jedilnik, ki ustreza vsem kriterijem pomlajevanja.

Všeč mi je, da glede teh stvari niste skrivnostni, tudi na Facebooku vsem z veseljem odgovarjate, ne glede na to, kaj vas vprašajo, za kak nasvet vas prosijo. Razmišljate o tem, da bi napisali knjigo samo o prehrani?
Savina Atai: Obvezno jo bom. To dolgujem vsem znanja željnim, ki me zanjo neprestano sprašujejo. Do takrat pa na svoji spletni strani www.faceforceyoga.com objavljam veliko receptov, enako na Facebooku (profil je sicer poln, 2000 ljudi čaka, a odpiram novega, ki bo za vse dostopen), pa tudi v knjigi Dieta za Popolnih 10 bom pustila svoj prispevek in dodala nekaj sladkih super jedi, ki ne redijo in ne povzročajo slabe vesti.

Že pri šestih letih sem nekaj časa živela v slovitem Hippocrates Health inštitutu v Bostonu, med kalčki, superživili, algami in zelenimi poganjki – in od takrat naprej sem na lastne oči videla, kako je naša hrana res lahko zdravilo (oz. da bi to morala biti) in kakšen mogočen vpliv ima na vse aspekte našega počutja in videza.

Ko ste tako potovali iz ene skupnosti v drugo, ste že tedaj kdaj začutili, da boste vse svoje znanje nekdaj usmerili v to, da prav z njim pomagate drugim?
Savina Atai: Ja, vedno sem vedela, da ne preživljam vseh muk samo zase. (Smeh.) Toliko menjav ver, doživetih krstov in absurdnih diet, ki sem jih kot deklica s svojo mamo neprostovoljno preizkusila na svoji koži, mi je res odprlo oči ter me istočasno motiviralo za opozarjanje na stvari, ki so pomembne. Hkrati pa sem že od ranih let imela priložnost nabirati neprecenljivo znanje od prehrambenih in duhovnih avtoritet, ki mi še zdaj, ko se poglabljam v starodavne pomlajevalne tehnike in moderno over-the-edge medicino (ki temelji na bioidentičnih hormonih oziroma ravnovesju endokrinega sistema), služi kot temelj, na katerem gradim.

Kaj bi svetovali tistim, ki si želijo bolj zdravo se prehranjevati, kje naj začnejo, kateri je prvi, morda tranzicijsko najlažji korak?
Savina Atai: Da se začne dan z zelenim smoothijem, polnim superživil, čez dan spije kakšen kozarec kokosove vode in poje pest goji jagod ter nujno iz svoje prehrane izloči gluten in sladkor, doda pa zadostne količine zdravih maščob (ki bodo topile odvečne kilograme, ne pa jih kopičile). Ta sprememba prinaša izjemne rezultate in več kot vredno ji je dati priložnost.

Vaše znanje o hrani in kako deluje na določene organe, dele telesa, alergije, reakcije je izjemno. Vas je kdaj kakšen tradicionalni zdravilec moderne medicine napadel, kaj se greste?
Savina Atai: Ne, nasprotno – izjemno dobro sodelujem z njimi. Mislim, da živimo v idealnem času, kjer nam je na voljo starodavno znanje in tehnologija moderne medicine – zlitje obojega je zmagovalna kombinacija. Najbolj zanimivo pa je to, da se vedno bolj kaže, kar sem že leta nazaj opazovala: na našem prejšnjem Face Force vikendu sta predavala tako Dušan Donko, največji strokovnjak taoistične medicine in metafizike v Evropi, kot dr. Sanja Toljan, specialistka za biodentične hormone; in oba sta z drugimi besedami govorila o istih stvareh. Ko študiram taoistično diagnostiko in najnaprednejše raziskave o pomlajevanju, se dogaja enako. Vsa skrivnost je v hormonih. Ko so le-ti v ravnovesju, se ne moremo ne starati ne obolevati. In prehrana je tukaj ključen faktor. Ni pa edini.

Savina Atai

Na katere dele telesa moramo ljudje najbolj paziti in kako lahko to uravnovesimo s prehrano?
Savina Atai: Na nadledvično žlezo. Je namreč izvor VSEH bolezni in težav, vključno z emocionalnimi turbulencami. Ne da se dovolj poudariti, kako pomembna je. Inzulinska nihanja jo izjemno izčrpujejo, prav tako način življenja. Ašvaganda je idealno superživilo za njeno rehabilitacijo, a v kombinaciji z vadbo, ki jo podpira. Na srečo je telo tako pravično, da ni bližnjic. Zato pa je tako radodarno.

Kaj pa povezanost obraza z deli telesa, tudi tega se ne zavedamo?
Savina Atai: Obraz je najboljši diagnostični aparat, kar jih je; hkrati pa obrazne mišice delujejo kot pomembne aktivatorice žlez v glavi, ki nadzorujejo delovanje ostalih želez ter notranjih organov. Nad jogo obraza sem vedno bolj navdušena in vedno več imamo medicinskih rezultatov ter podpore. Vsak dan je potrebno prebuditi in trenirati direktorsko pisarno našega organizma – področja od vratu navzgor.

Kako po vaši oceni Slovenci sprejemajo tovrstno zdravljenje?
Savina Atai: Slovenci smo krasni. Slovenke pa smo sploh brez konkurence. Ni lepšega, kot opazovati dame in damice, ki pridejo izčrpane zaradi težav z menopavzo, obremenjene s preveliko telesno težo; pa takšne, ki ne morejo zanositi, nimajo energije, z gubami, vrečkami in podbradki itd., kako z jogo obraza, Face Force Yogo, Popolno diet, ter superživili iz dneva v dan bolj žarijo, so polne energije in cvetijo. Ena izmed mojih ljubih šestdesetletnic je tako lepo in začinjeno z navihanim humorjem rekla: »Ne dolgo nazaj sem spadala v klub ‘razočaranih gospodinj’, brez volje za karkoli – zdaj pa sem del kluba ‘seks v mestu’: življenje se mi je popolnoma spremenilo, postava pa še nikoli ni bila tako zapeljiva.”

Čemu se vi izogibate, česa nikoli ne pojeste in čemu se morate zavestno upreti?
Savina Atai: Do sebe sem zelo nežna. Glede na to, da mi je bilo toliko let toliko stvari strogo prepovedanih, mi je to prineslo tudi poseben odnos do hrane. Imela sem kar nekaj težav s prenajedanjem; prijatelji so me vrsto let klicali ‘Alf’, ker sem lahko brez težav pospravila 12 krofov po dveh picah. To se mi sicer ni poznalo na teži (le idealne mišične mase ni bilo), ampak počutje je bilo pa grozno. Da o občutkih krivde ne govorim. Če bi bila prehitro preveč striktna, bi to vodilo potem v drugo skrajnost, ki bi porušila vse, kar bi s pridnostjo zgradila. Zato sem začela tako, da sem si sprva ‘dovolila’ vse, ‘le’ superživila sem začela vnašati in uživati zelene smoothije. Pa opazovati se in celostno delati na sebi; predvsem na svojem obrazu in telesu. Bel sladkor sem začela nadomeščati s takšnimi, ki nimajo visokega glikemičnega indeksa, a so odličnega okusa. Največja sprememba se je zgodila, ko sem iz jedilnika izločila gluten, nazaj dodala ribe in druge živalske beljakovine ter se začela prehranjevati po smernicah Popolne Desetke (kjer je 40 % zdravih maščob, 40 % ogljikovih hidratov – pretežno iz zelenjave – in 20 % beljakovin); želja po nezdravi hrani je ugasnila sama od sebe, organizem se mi je izjemno regeneriral, celulit je izginil, čustva so se umirila, energije je še več. Še nikoli nisem tako uživala v hrani in svojem telesu. Ničesar ne pogrešam, takšen jedilnik je prav narejen za mojo gurmansko naravo.

Tesnoba brez energije in volje …

Pozdravljeni, Stara sem 43 let in v zadnjem času opažam, da sem pogosto brezvoljna, tesnobna, nimam prave energije – kot včasih. S partnerjem se sicer dobro razumem, vendar je v meni želja po spolnosti popolnoma izginila.

Začeli so se mi nabirati tudi kilogrami, ki pa kljub zdravi prehrani nočejo stran. S službo sem sicer zelo obremenjena in opažam, da se vedno težje skoncentriram. Včasih ko pridem domov, bi se najraje kar ulegla in zaspala. Zdravnik me je že napotil k psihiatru, kjer pa sem dobila antidepresive, ki jih nisem želela jemati. Ne vem več, kaj naj storim.

 Hvala za vaš odgovor,
Lidija

Brez volje

Pozdravljeni, ga. Lidija,Pri vas gre zagotovo za preobremenjenost nadledvičnih žlez in posledično premalo hormona DHEA. Najbolje bi bilo, če bi si naredili diagnostiko hormonov nadledvičnih žlez (analiza kortizola in DHEA iz sline), tako bomo po vaših vrednostih vedeli, kaj se vam priporoča glede na vaša razmerja.

Vsekakor pri preobremenjenih nadledvičnih žlezah iz prehrane in pijače izpustite vse stimulanse adrenalina – kofein, tein in ostala poživila. Kava vas bo trenutno napolnila z energijo, vendar boste s tem še dodatno obremenili delovanje nadledvičnih žlez, zaradi česar boste kmalu občutili neustavljivo željo po ogljikovih hidratih – testenine, kruh, piškoti, tortice, čokolada … posledično vam bo žleza slinavka proizvajala več inzulina, začeli se vam bodo (oz. se vam že) nabirati kilogrami. Preseek inzulina bo poskrbel tudi za povišane ravni slabega holesterola, za težave s ščitnico in oslabljeno presnovo in prebavo. Posledice so tudi v vedno slabšem delovanju drugih žlez, tudi spolnih, kar se kaže v težavah z menstruacijami, suhimi sluznicami in nezainteresiranosti za spolnost.

  • Ne uživajte živalskih, nasičenih maščob in vseh predelanih in v naprej pripravljenih izdelkov. Seveda izpustite tudi alkohol in nikotin.
  • Uživajte zelenjavne sokove, ki bodo poskrbeli za vnos vseh pomembnih hranil v vaše celice. Korenčkov sok je odličen za začetek dneva.
  • Uživajte v žitaricah brez glutena, to so proso, ajda, kvinoja, divji riž, in se izogibajte živilom z visokim glikemičnim indeksom – ne uživajte sladkega sadja.
  • Prav tako poskrbite za vnos omega 3 maščobnih kislin, ki poskrbijo za zdravo membrano vseh naših celic. Laneno olje in svetlinovo olje sta odlična izbira. Med oreščki izberite mandlje.
  • Uživajte v solatah in se nasploh poslužujte veliko zelene zelenjave.
  • Nikakor ne pozabite na dovolj sveže, najbolje destilirane vode, ki je predpogoj za delovanje vseh naših telesnih funkcij.

Zelo vam priporočam pitje čaja (ali limonade) iz divjega ovsa, ki je odličen pri težavah s preobremenjenimi nadledvičnimi žlezami. Glejte le, da si boste priskrbeli divji oves, kajti le tak je primeren za vaše težave, in ne oves, kot ga uporabljamo danes v kuhi. Odlična podpora nadledvičnim žlezam je tudi povsem naravna kremica DHEA, ki skozi kožo poskrbi za optimalno delovanje našega živčnega sistema in s tem, ko uravnava nivo kortizola, poskrbi tudi za izgubljanje kilogramov – presežek kortizola je vzrok za napade lakote in različne vrste odvisnosti, tudi od prehrane. DHEA izboljša spomin in umsko ostrino ter ublaži potrtost. Uporaba DHEA kreme spodbudi imunski sistem, ublaži sindrom kronične utrujenosti, pripomore k zmanjšanju maščobe v telesu, ugodno pa vpliva tudi na avtoimunske bolezni, kot so lupus, ulcerozni kolitis in revmatoidni artritis.

Uživajte veliko vitamina B in C, aminokislin in omega 3 maščobnih kislin. Uživajte laneno olje, fižol, banane, orehe, datlje in arašide, mandelje, divji riž, sezamovo seme, grah, špinačo in bučna semena, oves, krompir in zeleno listnato zelenjavo. Najboljša za nadledvično žlezo pa sta spanje in sproščanje.

Srečno

Imate tudi vi kakšno vprašanje? Vprašajte naše strokovnjake.

Pesticidi (še vedno) pobijajo čebele

0

O tem smo že veliko govorili (in tudi ugibali), a zdaj prihajajo na plan dokazi, da pesticidi škodijo čebelam. In ker že vrabci čivkajo o tem, kaj čaka človeštvo, če izumrejo čebele, je več kot nujno, da se o tem izobrazimo in naredimo vse, kar je v naši moči, da ustavimo to norijo.

Pa smo spet tam. Čeprav je bilo na to temo izvedenih veliko raziskav, objavljenih v najprestižnejših revijah, zbornikih in listih s to tematiko na svetu, predstavljenih v strokovnih revijah in oddajah, pa vseeno reakcije ni. Še več kot to, proizvajalci se odzivajo na svoj način, s svojimi raziskavami.

Čebela

Čmrlji so v težavah

Najnovejši zapis, objavljen v reviji Nature, je pokazal, da čmrlji, ki se hranijo naravno in so izpostavljeni precejšnim odmerkom pesticidov, trpijo v dveh ključnih pogledih. Najprej imajo dvakrat večjo verjetnost za smrt, saj kar dve tretjini čebel izgubimo, ko so izpostavljene pesticidom v primerjavi s samo eno tretjino, če niso. Drugo zaskrbljujoče dejstvo pa je, da so čebele, ki so izpostavljene pesticidom, samo pol toliko uspešne pri zbiranju hrane kot tiste, ki niso.

Ekotoksikološki testi trenutno pregledujejo samo čebele. A čmrlji, ki so predmet nove raziskave, so prav tako pomembni pri zagotavljanju opraševanja, ki ustvarja veliko hrane, ki jo jemo. Paradižnik, denimo, se zanaša na čmrlje. Poleg tega so čmrlji zelo različni, med drugim tudi v velikosti, vendar živijo v kolonijah po ducatih, v primerjavi z več deset tisoč v družinah medonosnih čebel.

Raziskava je ‘nerealna’

Drugo zaskrbljujoče dejstvo je, da sedanji testi zahtevajo le 96 ur izpostavljenosti, nova raziskava pa je odkrila škodljiv učinek šele po treh tednih. »Če bi naredili študijo po samo 96-ih urah, bi bili naši sklepi zelo različni,« pravi Nigel Raine, član raziskovalne skupine z univerze Royal Holloway v Londonu. Naslednja slabost se skriva v tem, da so pesticide preskušali samo posamično, ne pa v kombinaciji, kakršni so čebele v resnici izpostavljene. Novi rezultati jasno kažejo škodljiv kumulativni učinek iz kombinacije samo dveh pesticidov.

Odziv proizvajalcev pesticidov pa je enak kot vedno: poskusi so ‘nerealni’. Raine to zavrača: »Ne vem, kaj bi lahko naredili bolje.« In najverjetneje ima prav. Proizvajalci  pa trdijo, da imajo tudi lastne podatke, ki kažejo, da škodljivih učinkov ni, vendar jih niso objavili. Hkrati pa imajo nekaj znanstvenikov, ki podpirajo njihova stališča, da obstaja premalo dokazov o škodi za ukrepanje. James Cresswell, ekotoksikolog z Univerze v Exeterju je povedal: »Zagotovo ne bi bilo pošteno reči, da je ta raziskava pokazala obsodbo za divje čebele.« Ali tudi vas ‘preseneča’, da so proizvajalci našli odgovor za te rezultate?

Preberite si več o čebelah tukaj

Berite, berite, berite!

Branje je neprecenljivo in nepogrešljivo. Strokovnjaki trdijo, da je učinkovitejše od katerega koli drugega sproščanja.
Branje pomaga izboljšati spomin in pozitivno vpliva na analitično mišljenje. Poleg tega poveča besedni zaklad, še posebej branje leposlovja, kjer se srečujemo z besedami, ki jih v vsakdanjem življenju redkeje uporabljamo.

Z branjem hranimo dušo

Branje pomembno vpliva tudi na razvoj osebnosti. Odpira nam nove svetove in poglede na življenje ter nam pomaga spoznavati same sebe.

Branje je naložba, zato si privoščimo dobro knjigo!

Zakaj ne bi dobrih knjig kupovali ceneje? V Svetu knjige, prvem slovenskem knjižnem klubu, ki že več kot 35 let svojim članom ponuja najboljše knjižne naslove, so cene zajamčeno najnižje, vsaj 20 % ugodnejše kot v knjigarnah.
In pazite – članstvo od vas ne zahteva veliko. Imate namreč le to dolžnost, da vsako četrtletje izberete vsaj en izdelek iz našega kataloga, ki ponuja knjižne uspešnice več kot 20 slovenskih knjižnih založb, glasbene in filmske izdaje, igrače in še kaj. Poleg tega zagotavlja cenejše vstopnice za gledališke predstave in potovanja. Posebnost Sveta knjige so ekskluzivne knjižne izdaje, ki jih ni mogoče dobiti nikjer drugje: svetovne uspešnice, odlični romani in priročniki za vso družino.

Knjiga četrtletja in knjiga sezone kar 60 % ceneje

Zgodovina – velika ilustrirana enciklopedija in Kruh vsakdanji in praznični
Knjigi Kruh vsakdanji in praznični in Zgodovina – velika ilustrirana enciklopedija.

Knjiga tega četrtletja je velika svetovna uspešnica Zgodovina – velika ilustrirana enciklopedija, ki izčrpno in celovito prikazuje razvoj in napredek človeštva. Knjiga sezone pa je slovenska uspešnica Kruh vsakdanji in praznični s 100 preizkušenimi recepti za peko kruha in številnimi koristnimi nasveti izkušene mojstrice Marije Prajner.

Ob včlanitvi čudoviti priročnik za samo 1 EUR

Velika knjiga o zeliščihSvet knjige se ponaša tudi z bogatim izborom priročnikov. Najde se nekaj za vsakogar: od osnov risanja do pletenja in kvačkanja, izdelave daril in še marsikaj. In ob včlanitvi boste za samo 1 EUR lahko dobili priročnik Velika knjiga o zeliščih z neprecenljivim tradicionalnim znanjem in sodobnimi spoznanji za učinkovito pomoč!

oglasno sporočilo