Kaj (še lahko) sadimo v oktobru na našem vrtu?

Jolanda Kramar
-
0
Kaj (še lahko) sadimo v oktobru na našem vrtu?

Ko pride oktober, je marsikdo prepričan, da je vrtnarske sezone konec in da nima več kaj delati na vrtu. A prav nasprotno – to je eden pomembnejših mesecev za sejanje in sajenje! Zemlja je še vedno dovolj topla, vlaga je običajno optimalna, sonce ni več tako močno, rastline pa imajo še dovolj časa, da se ukoreninijo pred zimo. Oktobrsko sajenje pomeni, da bo vrt spomladi hitreje oživel, pridelek pa bo bogatejši in zgodnejši.

Ne glede na to, ali imate zelenjavni vrt, sadovnjak ali (le) okrasne gredice, je oktobra še kar nekaj možnosti. Pomembno je le, da izberete prave vrste in sorte, ki prenesejo hladnejše razmere.

Ključni poudarki:

  • Oktober je idealen čas za sajenje česna, čebule, prezimnih solat, zimskega graha in špinače.
  • Jeseni sadimo sadno drevje, jagodičevje in čebulnice za bogat spomladanski vrt.
  • Jesensko sajenje pomeni zgodnejši in bogatejši pridelek ter cvetenje spomladi.

Zelenjava, ki jo lahko sejemo ali sadimo oktobra

Čeprav se zdi, da je sezona zelenjave končana, lahko z jesensko setvijo pripravite temelje za zgodnji spomladanski pridelek in podaljšate sezono.

1. Česen

Konec oktobra je najboljši čas za sajenje jesenskega česna, saj bodo stroki do pomladi dobro ukoreninjeni in oblikovali močne glave.

  • Sadimo zdrave, nepoškodovane stroke na globino približno 5 cm, razdalja med vrstami naj bo 25–30 cm.
  • Najbolje uspeva na sončni legi in v rahli, odcedni zemlji.

2. Čebula

Jeseni lahko sadimo čebulček za prezimne sorte, ki spomladi hitro zrastejo.

  • Posadimo jih plitvo, da vrh čebulčka kuka iz zemlje.
  • Primerne so sorte, označene kot »za jesensko sajenje«.

3. Špinača in motovilec

Obe sta zelo odporni na mraz in odlično uspevata ob jesenski setvi:

  • Špinača bo prezimila in zgodaj spomladi hitro odgnala.
  • Motovilec lahko sejemo še ves oktober, pomembno je le, da semena ohranijo vlago do kalitve.

4. Zimski grah

Če ga niste posejali septembra, je začetek oktobra še vedno primeren za setev zgodnjih sort zimskega graha, zlasti v toplejših legah.

5. Solata za prezimovanje

Zasaditev prezimnih sort solate je odlična naložba za pomlad:

  • Sadimo jih do sredine oktobra, najbolje v rahlo odcedna tla.
  • Če pride zgodaj mraz, jih lahko zaščitimo z agrokopreno.

Sadno drevje in jagodičevje

Jesen je najboljši čas za sajenje sadnega drevja, saj se do pomladi korenine lepo razvijejo.

1. Sadno drevje

Sadimo jablane, hruške, slive, češnje, breskve (v toplejših legah), orehe in kostanje.

  • Sadike sadimo globoko, v dobro pripravljene sadilne jame, ki jih obogatimo s kompostom.
  • Korenine pred sajenjem za nekaj ur namočimo v vodo, da se napojijo.
  • Po sajenju sadike zalijemo in zaščitimo pred vetrom (kol, zaščita debla pred glodavci).

2. Jagodičevje

Oktober je odličen čas za sajenje malin, robid, ribeza, kosmulj in aronije.

  • Jesensko sajenje omogoča, da se rastline dobro ukoreninijo in spomladi močno poženejo.
  • Maline sadimo v vrste, poganjke skrajšamo na okoli 20 cm.
  • Pri robidah poskrbimo za oporo.

Okrasne rastline in čebulnice

Oktober je pravi čas, da poskrbite za čudovit cvetoči vrt spomladi.

1. Čebulnice za pomladno cvetenje

Tulipani, narcise, hijacinte, krokusi, snežinke in druge čebulnice je zdaj idealno saditi.

  • Sadimo jih na globino, ki je 2–3× višina čebulice, s konico navzgor.
  • Za zgodnje cvetenje jih lahko posadimo tudi v lonce in postavimo na balkon.

2. Trajnice

Mnoge trajnice, kot so hoste, plahtice, perunike in sivke, lahko oktobra še vedno razmnožujemo ali presajamo.

  • Jesensko sajenje jim omogoča, da se do zime ukoreninijo, spomladi pa eksplozivno poženejo.

3. Grmovnice in žive meje

Če načrtujete zasaditev žive meje ali novih grmovnic, je oktober idealen:

  • Zemlja je še vedno topla, rastline pa nimajo več bujne vegetacije, zato se lažje prilagodijo.
  • Primerne so pušpani, ligustri, tise, forzicije, hortenzije in številne avtohtone vrste.

Dodatni nasveti za jesensko sajenje

  • Dobro zalivanje je ključno tudi jeseni, saj bo vlaga spodbudila razvoj korenin.
  • Po sajenju gredice prekrijte z zastirko (slama, listje, kompost), ki bo ohranjala vlago in zaščitila korenine.
  • Rastline, ki so bolj občutljive, zaščitite z agrokopreno ali vejami ob napovedi zgodnjih pozeb.
  • Posajene rastline označite, da boste spomladi vedeli, kaj ste posadili in kje.

Keltski horoskop za oktober 2025: Kakšno sporočilo ti prinaša jesen?

Jolanda Kramar
-
0
Keltski horoskop za oktober 2025: Kakšno sporočilo ti prinaša jesen?

Oktober je v keltskem horoskopu čas, ko se narava pripravlja na umik, mi pa na globlje povezovanje s sabo. To je mesec počasnejših ritmov, notranjega razmišljanja in soočanja z resnicami, ki jih morda dolgo nismo želeli videti. Jesenske energije nas spodbujajo, da odložimo, kar nam ne služi več, in se pripravimo na tišino, ki jo prinaša zima. Vsako drevesno znamenje oktobra 2025 prejme drugačno lekcijo – od gradnje novih temeljev, do poguma pri resnicoljubnosti in iskanja pravega ravnovesja.

Keltski horoskop za oktober 2025 po drevesnih znamenjih:

Breza (24. december – 20. januar)
Napoved: Oktober vam bo prinesel občutek, da morate zaključiti projekte, ki so še v zraku. Čeprav bo tempo počasnejši, bo vaša disciplina nagrajena. V odnosih se bo pokazalo, kdo je resnično ob vas.

  • Poudarek: Zaključevanje in iskrenost.
  • Nasvet: Ne zapravljajte energije za ljudi, ki vas ne cenijo.

Jerebika (21. januar – 17. februar)
Napoved: Ta mesec boste iskali duhovno hrano. Privlačile vas bodo knjige, pogovori ali prakse, ki širijo zavest. A bodite pozorni, da se ne izgubite v idealih – ostanite prizemljeni.

  • Poudarek: Modrost in duhovno raziskovanje.
  • Nasvet: Znanje ima moč le, če ga živite v praksi.

Veliki jesen (18. februar – 17. marec)
Napoved: Oktober vam bo odprl vrata k introspekciji. Pojavila se bo potreba, da pogledate vase in se odločite, kje se ne izražate avtentično. Zdaj je čas za spremembo.

  • Poudarek: Notranja resnica.
  • Nasvet: Najtežje pogovore najprej opravite sami s sabo.

Črna jelša (18. marec – 14. april)
Napoved: Vaša energija bo bolj mirna kot običajno, a to ne pomeni, da stagnirate. Ravno nasprotno – ustvarja se prostor za nove vizije, ki bodo oživele pozimi.

  • Poudarek: Potrpežljivost in notranja priprava.
  • Nasvet: Sprejmite, da včasih mir rodi največje spremembe.

Vrba (15. april – 12. maj)
Napoved: V tem mesecu boste čutili večjo čustveno globino. Stare zgodbe se lahko ponovno odprejo, a tokrat boste nanje gledali drugače. Sposobni boste odpuščanja in zaključevanja.

  • Poudarek: Čustveno zdravljenje.
  • Nasvet: Odpustite najprej sebi – to vam bo prineslo mir.

Glog (13. maj – 9. junij)
Napoved: Oktober vam prinaša spremembe – lahko v službi, odnosih ali notranjem svetu. Čeprav boste želeli ohraniti staro strukturo, vas bo življenje usmerjalo k novim potem.

  • Poudarek: Preobrazba.
  • Nasvet: Ne oklepajte se znanega iz strahu pred neznanim.

Hrast (10. junij – 7. julij)
Napoved: V oktobru boste vi tisti, ki boste drugim v oporo. Vaša moč bo iskana, vaša beseda pa pomembna. A pazite, da ne pozabite tudi nase.

  • Poudarek: Podpora in notranja moč.
  • Nasvet: Vzemite si trenutke, da se sami ponovno napolnite.

Bodika (8. julij – 4. avgust)
Napoved: Vaša odločnost bo ta mesec preizkušena. Prišli bodo trenutki, ko boste morali stati za svojimi vrednotami, tudi če se drugi ne strinjajo.

  • Poudarek: Notranja moč in samozavest.
  • Nasvet: Ni vedno važno imeti prav – važno je biti zvest sebi.

Leska (5. avgust – 1. september)
Napoved: Oktober vas vabi, da uporabite svoj intelekt in intuicijo skupaj. V službi ali osebnem življenju boste imeli priložnost rešiti zapleteno situacijo.

  • Poudarek: Znanje in ravnovesje.
  • Nasvet: Zaupajte, da logika in srce najbolje delujeta skupaj.

Trta (2. september – 29. september)
Napoved: To je še vedno vaš čas, zato boste sijali. V ospredju bodo odnosi, še posebej ljubezenski. Vse, kar je bilo skrito, zdaj prihaja na površje.

  • Poudarek: Harmonija in ljubezen.
  • Nasvet: Ne skrivajte občutkov – iskrenost odpira vrata resnični bližini.

Bršljan (30. september – 27. oktober)
Napoved: Oktober vam prinaša občutek notranje moči in zrelosti. Čeprav boste želeli delovati hitro, vas bo življenje učilo počasnosti. Vztrajnost bo vaša največja prednost.

  • Poudarek: Potrpežljivost in stabilnost.
  • Nasvet: Zaupajte svojemu ritmu, tudi če je drugačen od drugih.

Trstika (28. oktober – 24. november)
Napoved: Vaš čas prihaja, zato bo oktober mesec, ko boste čutili več jasnosti in odločnosti. To je pravi trenutek za pripravo na pomembne spremembe v vašem življenju.

  • Poudarek: Vizija in moč.
  • Nasvet: Zaupajte intuiciji – vodi vas na pravo pot.

Bezeg (25. november – 23. december)
Napoved: Oktober vas bo spomnil, da življenje ni le odgovornost, ampak tudi raziskovanje in lahkotnost. Čas je za sprostitev in igro – v tem boste našli novo moč.

  • Poudarek: Svoboda in igrivost.
  • Nasvet: Ne bojte se, da vas drugi vidijo ranljive – v resnici ste najbolj privlačni, ko ste pristni.

Več podobnih vsebin najdete v rubriki horoskop.

Cipresa je porjavela. Ali jo še lahko rešimo? To so najpogostejši vzroki in rešitve

Jolanda Kramar
-
0
Cipresa je porjavela. Ali jo še lahko rešimo? To so najpogostejši vzroki in rešitve

Ciprese so pri nas priljubljene predvsem kot živa meja zaradi svoje elegantne oblike, zimzelenih iglic in občutka sredozemskega pridiha, ki ga prinašajo v okolico hiše. Zato je toliko bolj zaskrbljujoče, ko se iglice začnejo sušiti in rjaveti. Porjavelost cipres ni nujno konec – v mnogih primerih lahko z ustreznim ukrepanjem rastlino še rešimo. A ključ je v pravočasnem ukrepanju in pravilni diagnozi, saj so vzroki lahko zelo različni.

Zakaj ciprese porjavijo – najpogostejši vzroki

Porjavelost je simptom, ne bolezen sama po sebi. Lahko gre za naravni proces, nepravilno skrb za rastlino ali resnejše okužbe.

1. Pomanjkanje vode ali neenakomerno zalivanje

Čeprav so ciprese precej odporne rastline, v poletnih mesecih potrebujejo redno zalivanje. Dolgotrajna suša ali močna vročina lahko povzročita sušenje notranjih vej in rjavenje iglic, ki se pogosto začne na spodnjem delu in postopoma širi navzgor.

  • Najprej porjavijo starejši, notranji listi, nato pa tudi zunanji sloj.
  • Pogosto je vidno tudi osutje iglic in tanjšanje krošnje.

Rešitev:

  • V jesenskem obdobju rastlino temeljito zalivajte, še posebej, če je bila suša dolgotrajna.
  • Zalivajte počasi in globoko, da voda prodre do korenin, ne le površinsko.
  • Pod rastlino dodajte plast zastirke, ki pomaga ohranjati vlago.

2. Zimski stres in pozebe

Ciprese so občutljive na suh veter in nizke temperature, še posebej mlajše rastline in sorte, ki niso popolnoma prilagojene podnebnim razmeram. Rjavenje se pojavi pozimi ali zgodaj spomladi, največkrat na strani, izpostavljeni vetru.

  • Iglice se najprej obarvajo rjavo-oranžno, kasneje odpadejo.
  • Pogosto je vidna asimetrična poškodba, le na eni strani rastline.

Rešitev:

  • Spomladi odstranite posušene dele in poškodovane veje odrežite do zdravega lesa.
  • Mlade ciprese pred zimskim vetrom zaščitite z juto ali agrokopreno, ki omogoča dihanje.
  • Pred prvimi jesenskimi pozebami rastline zalijte, da ne vstopijo v zimo izsušene.

3. Glivične bolezni – najpogosteje Kabatina in Seiridium

V zadnjih letih se v Sloveniji pogosto pojavljata dve bolezni, ki lahko povzročita hitro sušenje cipres:

  • Kabatina (Kabatina juniperi)
    • Najpogosteje prizadene mlade poganjke spomladi.
    • Na vrhovih vej se pojavijo rjavi, suhi poganjki, ki se širijo navznoter.
    • Na prizadetih mestih se lahko vidijo drobne črne pikice – trosi glive.
  • Seiridium (Seiridium cardinale)
    • Povzroča odmiranje vej po celotni rastlini, pogosto v sušnem obdobju.
    • Na lubju se lahko pojavijo vdolbine in smoljenje, veje pa postopoma rjavijo.

Rešitev:

  • Prizadete veje takoj odrežite do zdravega lesa in jih sežgite (ne kompostirajte).
  • Orodje razkužite po vsakem rezu, da ne širimo bolezni.
  • Po obrezovanju lahko uporabite bakrov pripravek ali ekološki fungicid, ki pomaga omejiti širjenje.
  • Okrepiti je treba odpornost rastline z rednim zalivanjem, odstranjevanjem plevela in po potrebi z gnojenjem in namenskimi pripraki.

4. Težave s koreninami

Rjavenje se lahko pojavi tudi zaradi slabe drenaže, preveč zbite zemlje ali dolgotrajnega zastajanja vode pri koreninah. To povzroči gnitje korenin in pomanjkanje kisika.

  • Pogosto porjavi celoten spodnji del rastline, zgornji ostaja zelen, dokler se težava ne razširi.

Rešitev:

  • Preverite, ali voda po zalivanju hitro odteče.
  • Če je zemlja zbita, jo izboljšajte z dodajanjem peska ali komposta.
  • Če je cipresa posajena v nizko ležečem delu vrta, razmislite o dvignjeni gredi ali drenaži.

5. Naravno staranje iglic

Vsako leto ciprese odvržejo del starejših, notranjih iglic, ki porjavijo in odpadejo. To je normalen proces, ki se običajno pojavi konec poletja in jeseni.

  • Porjavelost je enakomerno razpršena v notranjosti krošnje, zunanji sloj ostaja zdrav.
  • Ni znakov glivičnih poškodb ali asimetričnih vzorcev.

Rešitev:

  • Ni razloga za skrb — notranje veje lahko nežno očistite, da izboljšate prezračevanje.
  • Redno odstranjevanje odmrlih vej pomaga zmanjšati možnost bolezni.

Kako ukrepati, ko cipresa porjavi

Ko opazite porjavitev, je najpomembnejše, da:

  1. Ugotovite vzrok – opazujte vzorec porjavelosti, preverite tla, zalivanje in morebitne poškodbe.
  2. Odstranite poškodovane dele z razkuženim orodjem.
  3. Ukrepate glede na diagnozo – prilagodite zalivanje, izboljšajte drenažo, zaščitite pred mrazom ali izvedite tretiranje proti glivam.
  4. Okrepíte rastlino – z dobro oskrbo, primernim gnojenjem (spomladi, ne jeseni) in odstranjevanjem plevela.

Kdaj je rastlina žal izgubljena

Če je porjavelost obsežna po celotni rastlini (več kot 70 %) in se lubje lušči ali izloča smolo, je verjetnost za uspešno regeneracijo izredno majhna. V takih primerih je pogosto bolje rastlino odstraniti, da ne predstavlja vira okužbe za druge.

Še več nasvetov:

Pehtranov kis: Skrivna sestavina kuharjev, ki poskrbi tudi za dobro prebavo

Jolanda Kramar
-
0
Pehtranov kis: Skrivna sestavina kuharjev, ki poskrbi tudi za dobro prebavo

Pehtranov kis je ena tistih kulinaričnih skrivnosti, ki lahko popolnoma spremeni okus jedi. Njegov značilen, nežno sladkast in rahlo pikanten okus doda jedem posebno noto, obenem pa ima tudi presenetljivo ugodne učinke tudi na prebavo. V domači kuhinji ga lahko uporabimo kot solatni preliv, osnovo za marinade, dodatek omakam ali celo kot naravno prebavno pomoč. Najlepše pri vsem pa je, da ga lahko zelo enostavno pripravimo sami, z le nekaj sestavinami.

Zakaj bi sploh želeli izdelati pehtranov kis?

Pehtran je priljubljeno zelišče, znano predvsem iz francoske kuhinje, kjer je nepogrešljiv v številnih klasičnih receptih. Obstajata dve glavni vrsti:

  • Francoski pehtran – ima izrazit, rahlo sladkast okus z notami janeža.
  • Ruski pehtran – je bolj trpek in manj aromatičen.

Za pripravo kisa je idealen francoski pehtran, a tudi domač, svež pehtran z vrta bo dal čudovit rezultat. Poleg kulinaričnih lastnosti vsebuje pehtran številne eterične olja, grenčine in antioksidante, ki prispevajo k njegovemu blagodejnemu učinku na prebavo.

Zdravilne koristi pehtranovega kisa

Pehtranov kis ni le okusna sestavina, temveč tudi naravni eliksir za zdravje. Redna, zmerna uporaba lahko prinese številne koristi:

  • Spodbuja prebavo – grenčine in eterična olja v pehtranu pomagajo pri izločanju prebavnih sokov.
  • Lajša napihnjenost in vetrove, kar je še posebej uporabno po težkih obrokih.
  • Deluje protimikrobno – kombinacija kisa in pehtranovih spojin deluje antibakterijsko.
  • Vsebuje antioksidante, ki pomagajo pri zaščiti celic pred prostimi radikali.
  • Naravna pomoč pri ohranjanju apetita in ravnovesja prebavnega sistema.

Čeprav ne gre za zdravilo, je pehtranov kis v ljudski medicini pogosto uporabljen kot nežen, a učinkovit prebavni eliksir.

Uporaba pehtranovega kisa v kulinariki

Pehtranov kis je vsestranski in ga lahko uporabimo v številnih jedeh. Najlepše se poda jedem, kjer želimo dodati svežino in aromo, ne da bi jih preglasili.

Ideje za uporabo:

  • Kot osnovo za domače solatne prelive – še posebej se poda paradižniku, stročjemu fižolu, jajcem in perutnini.
  • Za deglaziranje ponv po pečenju mesa ali rib – ustvarite hitro omako z dodatkom masla ali smetane.
  • V marinadah za perutnino, ribe ali zelenjavo.
  • Kot dodatek juham in omakam za rahlo kiselkast, aromatičen poudarek.
  • Nekaj kapljic v gazirano vodo ali koktajle za zanimivo aromo.

Pehtranov kis ima nežnejši okus od navadnega alkoholnega ali jabolčnega kisa, zato ne prevlada nad drugimi sestavinami.

Kako narediti pehtranov kis doma

Domača priprava je izjemno enostavna, rezultat pa veliko bolj aromatičen kot pri industrijskih izdelkih.

Potrebujemo:

  • 500 ml kakovostnega belega vinskega kisa (ali jabolčnega za blažji okus),
  • 1 velik šopek svežega pehtrana (lahko tudi nekaj posušenega),
  • Steklenico s širokim vratom in tesnim pokrovom, po možnosti iz temnega stekla.

Postopek priprave:

  1. Pehtran na hitro sperite in dobro osušite (vlaga lahko povzroči motnost ali plesen).
  2. Liste rahlo potlačite z leseno žlico, da sprostijo aromatična olja.
  3. V sterilizirano steklenico vložite pehtran in ga prelijte z vinim kisom.
  4. Steklenico dobro zaprite in jo postavite v temen, hladen prostor za 2–3 tedne.
  5. Vsakih nekaj dni jo nežno pretresite.
  6. Po 2–3 tednih kis precedite skozi gazo ali filter, zelišča odstranite, tekočino pa prelijte v čisto steklenico.

Shranjujte ga na temnem in hladnem mestu – najbolje v shrambi ali kleti. Pravilno pripravljen pehtranov kis zdrži več mesecev, okus pa postane z leti še bolj zaokrožen.

Dodatni recepti in variacije

1. Pehtranov kis z limonino lupinico

Dodajte nekaj trakov ekološke limonine lupine za svež, citrusni pridih. Odličen za ribe in lahke solate.

2. Pehtranov kis z gorčičnimi semeni

Za bolj začinjen okus dodajte čajno žličko gorčičnih semen. Ta različica je odlična za marinade in omake.

3. Pehtranov kis z medom

Za sladko-kisel preliv zmešajte pehtranov kis z malo medu in olivnega olja – idealno za perutnino ali pečeno zelenjavo.

Pogoste napake pri pripravi

  • Vlažen pehtran lahko povzroči motnost in fermentacijo – vedno ga dobro osušite.
  • Če uporabljate preveč kisa s šibko aromo, bo rezultat blag – uporabite kakovosten vinski kis.
  • Če zelišča pustite predolgo (več kot 6 tednov), lahko okus postane grenak.

Preverite tudi:

Kako pravilno shraniti krompir za zimo: Preverjeni nasveti za dolgo obstojnost brez gnitja

Jolanda Kramar
-
0
Kako pravilno shraniti krompir za zimo: Preverjeni nasveti za dolgo obstojnost brez gnitja

Ko pobiramo krompir, si večina želi, da bi zaloge zdržale čim dlje, vse do pozne zime ali pomladi. A krompir je živ pridelek, ki diha, izloča vlago in je občutljiv na temperaturo ter svetlobo. Če ga ne shranimo pravilno, lahko hitro začne gniti, kaliti ali postane zelen in neužiten. S pravim pristopom pa lahko krompir ostane čvrst, zdrav in okusen več mesecev.

Ključni poudarki:

  • Dolgotrajno shranjevanje krompirja se začne z izbiro zdravih, dozorelih gomoljev in pravilnim sušenjem.
  • Idealni pogoji so hladen (4–6 °C), temen, zračen in vlažen prostor.
  • Krompir shranjujte v zračnih zabojih, neperen in v plasteh, ki omogočajo kroženje zraka.
  • Redno pregledujte zalogo in odstranite poškodovane gomolje, da preprečite kvarjenje.

Pravilni čas in način pobiranja krompirja

Dolgotrajno shranjevanje se začne že na polju. Krompir je treba pobrati šele, ko je popolnoma dozorel:

  • Lupina mora biti čvrsta, ne več nežna in se ne sme zlahka odluščiti z drgnjenjem.
  • Listje rastlin naj bo popolnoma porumenelo ali suho.
  • Po pobiranju gomolje pustite nekaj ur, da se posušijo na zraku, vendar ne na direktnem soncu.

Če krompir poberemo prezgodaj, je njegova lupina mehkejša in manj odporna na poškodbe ter bolezni med shranjevanjem.

Sušenje in »celjenje« ran pred skladiščenjem

Krompir se med pobiranjem pogosto rahlo poškoduje. Da preprečimo gnitje, ga je treba po spravilu posušiti in utrditi lupino:

  1. Gomolje razporedite v enakomerno plast v zračnem, suhem in temnem prostoru s temperaturo okoli 12–18 °C.
  2. Pustite jih 7–10 dni, da se površinske ranice zacelijo in lupina nekoliko otrdi.
  3. V tem času ne smejo biti izpostavljeni soncu, saj krompir na svetlobi pozeleni in razvije solanin, ki je toksičen.

Izbor krompirja za shranjevanje

Preden krompir spravimo, ga temeljito pregledamo:

  • Odstranite vse gomolje z znaki gnilobe, udrtin, plesni ali poškodb.
  • Posebej izberite nepoškodovane, zdrave in srednje velike gomolje za dolgotrajno shranjevanje.
  • Poškodovane ali narezane krompirje porabite čim prej.

Le kakovostni gomolji bodo dobro obstali čez zimo.

Idealni pogoji za shranjevanje krompirja

Krompir najbolje zdrži v prostoru, ki je:

  • hladen: temperatura naj bo med 4 in 6 °C,
  • temen: svetloba povzroča zelenitev in tvorbo solanina,
  • zračen: da se prepreči nabiranje vlage in razvoj plesni,
  • z relativno vlago okoli 85–90 %, kar preprečuje izsuševanje gomoljev.

Najbolj primerni prostori so kleti, shrambe, garaže brez zmrzali ali namenski hladni prostori. Paziti moramo, da krompir ne zmrzne – temperature pod 2 °C spremenijo škrob v sladkor in krompir postane sladek in neprimeren za kuhanje.

Kako shraniti krompir

1. Zaboji ali lesene gajbice

  • Najboljša izbira so lesene gajbice, ki omogočajo kroženje zraka.
  • Krompir razporedite v plasteh, ne višjih od 50 cm.

2. Vreče iz jute ali kartonske škatle

  • Dobro dihajo, a jih je treba postaviti na palete ali police, da ne stojijo direktno na tleh.

3. Luknjaste vreče

  • Če shranjujete večje količine, lahko uporabite luknjaste vreče, vendar jih ne zlagajte tesno eno ob drugo.

4. Pokrivanje s slamo ali papirjem

  • Med plasti krompirja lahko dodate suho slamo ali časopisni papir, ki vpija vlago in preprečuje gnitje.

Krompirja ne peremo pred shranjevanjem — vlaga spodbuja razvoj plesni in gnitje.

Reden nadzor je nujen

Tudi ob najboljših pogojih lahko kakšen gomolj začne propadati. Zato je priporočljivo, da zalogo redno pregledujete, vsaj enkrat na mesec:

  • odstranite vse gomolje, ki kažejo znake kvarjenja,
  • prezračite prostor, če zaznate vlago ali vonj po gnilobi.

En sam gnijoč krompir lahko okuži celo gajbico, zato je pravočasno ukrepanje ključno.

Kaj pa kalčki?

Krompir sčasoma začne kaliti. Če želite kalitev zavreti, ga shranjujte v:

  • hladnem in temnem prostoru,
  • ločeno od sadja in drugih pridelkov, ki lahko pospešijo kalitev.

Če se pojavijo majhni kalčki, jih lahko odstranite in krompir še vedno uporabite. Če pa je krompir že naguban, močno kali ali začel zeleneti, ni več primeren za uporabo.

Dodatni nasveti za dolgo obstojnost

  • Za shranjevanje izberite pozne sorte krompirja, ki so bolj obstojne (npr. Desiree, Agria, Picasso).
  • Mladega krompirja se običajno ne shranjuje – porabite ga sproti.
  • Če nimate primernega prostora, lahko krompir tudi shranujete v zemlji – v zaboju, zakopanem v suhem delu vrta in zaščitenem pred zmrzaljo.

Preberite še:

Kako pripraviti jagode na zimo: Ključni koraki za zdrav pridelek prihodnje leto

Jolanda Kramar
-
0
Kako pripraviti jagode na zimo: Ključni koraki za zdrav pridelek prihodnje leto

Nič ne premaga okusa sveže, sončno zrele jagode naravnost z gredice. A če želimo bogat pridelek tudi naslednjo sezono, moramo jagode pravilno pripraviti na zimo. Jesen je čas, ko jagode potrebujejo nekaj nege, da se utrdijo, zaščitijo pred mrazom in ohranijo močan koreninski sistem. Priprava ni zahtevna, je pa pomembno, da jo opravimo pravočasno in premišljeno.

Zakaj je jesenska priprava jagod tako pomembna

Jagode so večletnice, ki poleti intenzivno rodijo, nato pa jeseni vstopijo v fazo obnove in utrjevanja. Če jih pred zimo ne pripravimo:

  • lahko pride do poškodb korenin in srčik zaradi nizkih temperatur,
  • rastline spomladi počasneje odženejo,
  • pridelek v naslednji sezoni je lahko manjši, jagode pa drobnejše.

Pravilna priprava jim pomaga, da zimo preživijo zdrave in zaščitene, obenem pa spodbuja razvoj cvetnih nastavkov, ki določajo velik del naslednjega pridelka.

1. Odstranjevanje starih in obolelih listov

Po koncu obiranja, običajno v poznem poletju ali zgodnji jeseni, je dobro odstraniti staro listje, še posebej porumenele, posušene in obolele liste.

  • S tem zmanjšamo možnost prezimovanja škodljivcev in bolezni.
  • Rastline bodo bolje prezračene, kar zmanjša vlažnost in tveganje za glivične okužbe.

Liste režemo nekaj centimetrov nad srčiko, ne preblizu, da ne poškodujemo mladih poganjkov. Najboljši čas za to je, ko rastline nehajo intenzivno rasti – to je običajno september, a če smo na to pozabili, ga lahko opravimo tudi v začetku oktobra.

2. Redčenje pritlik (živic) in urejanje gredic

Če jagode preveč poganjajo pritlike, postanejo grede pregoste, kar zmanjša kroženje zraka in poveča tveganje za bolezni. Jeseni:

  • odstranimo odvečne pritlike in pustimo le tiste, ki jih želimo ukoreniniti za nove sadike,
  • obrobje gred očistimo plevela, ki bi sicer konkuriral rastlinam za hranila in vodo,
  • preverimo, ali so rastline še vedno v pravilnih razdaljah (približno 25–30 cm med rastlinami), po potrebi jih razredčimo.

Če načrtujete obnovo jagodišča, je jesen idealen čas za presajanje mladih sadik na novo gredo, da se do zime ukoreninijo.

3. Gnojenje za krepitev korenin

Jeseni jagod ne gnojimo več z dušikom, ker ta spodbuja rast listov, kar lahko rastlino oslabi pred mrazom. Namesto tega uporabimo organsko ali kalijevo-fosforno gnojilo, ki krepi korenine in izboljša odpornost.

Dobro izbiro predstavljajo:

  • kompost (v tankem sloju okoli rastlin),
  • lesni pepel (zmerno, kot vir kalija),
  • specialna jesenska gnojila za jagode ali jagodičevje.

Gnojilo rahlo vdelamo v zgornjo plast zemlje in nato zalijemo, da se hranila enakomerno porazdelijo.

4. Zastirka – naravna zaščita pred mrazom

Eden najpomembnejših korakov pri pripravi jagod na zimo je uporaba zastirke. Ta pomaga:

  • zaščititi korenine pred nizkimi temperaturami,
  • ohranjati enakomerno vlažnost,
  • preprečiti nastanek skorje na površini zemlje,
  • zavirati rast plevela.

Najprimernejši materiali za zastirko so:

  • slama,
  • suho listje (brez znakov bolezni),
  • seno,
  • smrekove ali borove iglice v tankem sloju (dodajo tudi rahlo zakisanost).

Zastirko razporedimo okoli rastlin šele po prvih rahlih slanah, ko se zemlja ohladi, a še ni zmrznjena. Ne pretiravajte z debelino, da jih popolnoma ne prekrijete.

5. Zalivanje pred zimo

Če je jesen suha, je ključno, da jagode temeljito zalijemo, preden zemlja zmrzne. Suha zemlja pozimi lažje zmrzne in poškoduje korenine. Zadnje obilnejše zalivanje izvedemo tik pred nastopom prvih resnejših zmrzali, da rastline vstopijo v zimo dobro navlažene.

6. Zaščita pred hudim mrazom

V večini slovenskih pokrajin jagode uspešno prezimijo brez dodatne zaščite, vendar je v hladnejših legah (Gorenjska, višje planote) pametno dodati še agrokopreno ali vrtno tkanino.

  • Namestimo jo čez zastirko, da rastline dihajo, a so zaščitene pred vetrom in ekstremnim mrazom.
  • Pazimo, da tkanina ne leži neposredno na rastlinah, temveč jo rahlo dvignemo z loki ali količki.

7. Posode in viseči lonci

Če jagode gojite v posodah ali visečih loncih, so njihove korenine bolj izpostavljene mrazu. V tem primeru jih:

  • postavite na zaščiteno mesto ob steno,
  • lonce ovijte z izolacijskim materialom (filc, juta, stiropor),
  • po potrebi jih premaknite v neogrevan rastlinjak ali zimski vrt.

Preberite še:

Kaj se zgodi, če v lončnice natresemo cimet in zakaj nekateri to počnejo?

Jolanda Kramar
-
0
Kaj se zgodi, če v lončnice natresemo cimet in zakaj nekateri to počnejo?

V zadnjih letih se je na družbenih omrežjih razširil zanimiv vrtnarski trik: posipanje cimeta po zemlji lončnic. Mnogi prisegajo, da ta preprost ukrep pomaga pri preprečevanju plesni, odvračanju škodljivcev in celo spodbujanju rasti rastlin. Čeprav se sliši nenavadno, ima uporaba cimeta pri negi lončnic nekaj dejanskih temeljev – a tudi nekaj omejitev, ki jih je dobro poznati.

Zakaj ravno cimet?

Cimet ni le dišeča začimba za pecivo in napitke. Vsebuje številne naravne spojine z antimikrobnim in protiglivičnim delovanjem, med katerimi izstopa cinnamaldehid. Prav zaradi teh lastnosti se že dolgo uporablja tudi v tradicionalnem vrtnarstvu, zlasti kot naravni fungicid in blag antiseptik. Poleg tega njegov vonj marsikaterim insektom ni prijeten, kar ga naredi za preprost, a učinkovit naravni repelent.

1. Cimet proti plesni na površini zemlje

Ena najpogostejših težav pri lončnicah, zlasti pozimi, je bela plesen ali glivični micelij na površini substrata. Ta težava se pojavi, ko je:

  • zemlja stalno vlažna,
  • prostor premalo prezračen,
  • svetloba šibka,
  • zalivanje prepogosto.

Plesen sicer ni nujno škodljiva za rastline, je pa neprivlačna in lahko nakazuje presežek vlage.

Kako pomaga cimet:

  • Ko površino zemlje rahlo posujete s tanko plastjo cimeta, ta deluje naravno protiglivično, saj zavira razrast micelija.
  • Hkrati rahlo izsuši zgornjo plast zemlje in prepreči nadaljnje širjenje plesni.

Pomembno je, da cimet uporabite v tankem sloju, saj preveč lahko ustvari skorjico, ki otežuje dihanje korenin.

2. Cimet kot naravni fungicid pri sajenju in razmnoževanju

Vrtnarji pogosto uporabljajo cimet tudi pri razmnoževanju rastlin s potaknjenci:

  • Sveže odrezan konec stebla pomočijo v cimet, ki pomaga razkužiti rano in preprečiti okužbe.
  • Cimet lahko deluje kot blaga spodbuda za koreninjenje, čeprav ne tako učinkovito kot komercialni hormoni.

Pri sajenju novih rastlin ga nekateri dodajo na dno sadilne jame ali ga rahlo primešajo substratu, da zmanjšajo tveganje za razvoj glivičnih bolezni v začetni fazi rasti.

3. Cimet za odvračanje škodljivcev

Cimetov močan vonj je neprijeten za številne drobne žuželke:

  • Mravlje pogosto zapustijo lonce, če je površina posuta s cimetom.
  • Odvrača tudi jamske glivarice (iz družine Sciaridae), ki se pogosto pojavijo v pretirano vlažni zemlji v lončnicah in sobnih rastlinah.
  • Nekateri vrtnarji ga uporabljajo tudi kot naravno pregrado proti polžem pri lončnicah na prostem.

Čeprav cimet ni pesticid v klasičnem smislu, lahko pomaga zmanjšati težave pri manjših okužbah, zlasti kot preventivni ukrep.

4. Cimet za preprečevanje gnitja mladih rastlin

Pri sejanju semen v lončke lahko vlaga in toplota ustvarita pogoje za bolezen padavice (damping-off) – hitro gnitje mladih poganjkov, ki jih povzročajo glivice.

  • Rahlo posut cimet po površini substrata zmanjša verjetnost okužbe in pomaga ohraniti zdrave kalčke.

Pomembno: cimet ni čudežna rešitev za vse težave z rastlinami

Čeprav cimet prinaša številne koristi, je pomembno poudariti, da ni gnojilo in ne vsebuje hranil, ki bi neposredno spodbujala rast rastlin. Njegova vloga je predvsem zaščitna in preventivna, ne pa hranilna.

Prevelike količine cimeta lahko celo nekoliko zavirajo rast, saj ima blage antiseptične lastnosti, ki lahko v večjih koncentracijah vplivajo tudi na koristne mikroorganizme v zemlji.

Kako pravilno uporabiti cimet pri lončnicah

  • Uporabite navaden mleti cimet (ne sladkanega ali aromatiziranega).
  • Posujte zelo tanek sloj, le toliko, da prekrijete površino zemlje.
  • Postopek po potrebi ponovite na nekaj tednov, zlasti v obdobjih povečane vlage.
  • Pri razmnoževanju uporabite svež cimet za vsak potaknjenec, da preprečite prenos bolezni.

Kdaj cimet ni dovolj

Če se soočate z obsežnimi okužbami gliv, škodljivcev ali gnilobe, bo cimet premalo. V takih primerih je treba uporabiti dodatne ukrepe:

  • izboljšati drenažo in prezračevanje,
  • prilagoditi zalivanje,
  • po potrebi uporabiti ekološke fungicide ali presaditi rastlino v svež substrat.

Preberite še:

Nasveti za uspešno gojenje majarona na vrtu ali na terasi

Jolanda Kramar
-
0
Nasveti za uspešno gojenje majarona na vrtu ali na terasi

Majaron (Origanum majorana) je enoletnica, zato ga je najbolje gojiti sproti, na vrtu ali v lončkih na terasi. Njegova prednost je, da ne zavzame veliko prostora, zato je primeren tudi za manjše urbane vrtove in balkone.

Kakšne pogoje potrebuje majaron

Svetloba

Majaron ljubi sonce. Za uspešno rast potrebuje vsaj 6 ur neposredne sončne svetlobe na dan. V polsenci bo rast upočasnjena, aroma pa manj izrazita.

Temperatura

Majaron najbolje uspeva v toplih razmerah. Ne prenese močne zime, zato ga na prostem gojimo kot enoletnico, v lončkih pa ga lahko jeseni prestavimo v notranje prostore. Optimalna temperatura rasti je med 18–25 °C.

Tla

  • rahla in dobro odcedna tla,
  • obogatena s kompostom,
  • pH nevtralen do rahlo bazičen.
  • Preveč mokra tla povzročijo gnitje korenin, zato je dobro dodati pesek ali droben prod.

Kako sejati in saditi majaron

Sejanje na prostem

  • Sejte ga spomladi, ko se zemlja ogreje nad 15 °C.
  • Semena so drobna, zato jih le rahlo potresite po površini in nežno prekrijte s tanko plastjo zemlje.
  • Redno zalivajte, a zmerno, da semena ne zgnijejo.

Sadike

Za hitrejši začetek lahko vzgojite sadike v lončkih.

  • Sejte že marca v lončke na toplem.
  • Ko dosežejo višino 5–7 cm, jih utrdite na prostem.
  • Na gredo jih presadite, ko mine nevarnost zmrzali.

Sajenje na gredico ali v lonec

  • Razdalja med rastlinami: 20–25 cm.
  • Če ga gojite v lončkih, izberite posodo z dobro drenažo.

Nega in oskrba majarona

Zalivanje

Majaron ne mara preveč vode. Zalivajte ga zmerno, ko se vrhnja plast zemlje osuši. Bolje prenaša kratko sušo kot stalno mokra tla.

Dognojevanje

Dodajte kompost spomladi ob sajenju. Med rastjo ga lahko občasno dognojite z blago organsko raztopino (npr. koprivna prevrelka). Pretirano gnojenje z dušikom zmanjšuje aromo listov.

Obrezovanje in pobiranje

  • Lističe in vršičke lahko obtrgujete sproti, ko rastlina doseže višino 15–20 cm.
  • Redno obrezovanje spodbuja grmičasto rast.
  • Najbolj aromatičen je tik pred cvetenjem.
  • Pobran majaron lahko posušite v šopkih ali zamrznete.

Gojenje majarona v loncih na terasi

Majaron je zelo primeren za lončno gojenje.

  • Izberite lonec s premerom vsaj 20 cm.
  • Na dno položite plast drenažnega materiala (glinopor, kamenčki).
  • Poleti ga postavite na sončen balkon, jeseni pa lahko lončke prestavite v notranjost in ga gojite na sončni okenski polici.

Pogoste težave in rešitve

  • Rumenenje listov: najpogosteje znak preveč vode.
  • Slab vonj in okus: vzrok je lahko preveč gnojil ali premalo sonca.
  • Škodljivci: redko napadejo majaron, včasih pa listne uši – pomagamo si s pršilom iz kopriv ali z naravnimi pripravki iz mila.

Preberite še:

Kako preprečiti invazijo smrdljivk v vaš dom: Učinkoviti jesenski ukrepi

Jolanda Kramar
-
0
Kako preprečiti invazijo smrdljivk v vaš dom: Učinkoviti jesenski ukrepi

Vsako jesen, ko temperature začnejo padati, se v številnih slovenskih gospodinjstvih pojavi nepričakovan, a vse bolj pogost obiskovalec – smrdljivke. Ti majhni, a trdovratni žužki se množično zbirajo na zunanjih stenah, oknih in pod napušči, ko iščejo toplo zatočišče za prezimovanje. Čeprav niso nevarne, lahko povzročijo veliko nevšečnosti, predvsem zaradi značilnega neprijetnega vonja, ki ga oddajo ob motenju.

Namesto da jih odstranjujemo šele, ko se naselijo v notranjosti, je veliko bolj učinkovito, če pravočasno ukrepamo in jih odvrnemo od vstopa v hišo.

Ključni poudarki:

  • Smrdljivke jeseni množično iščejo zavetje v toplih stavbah, zato je preventiva ključna.
  • Najpomembnejši ukrep je zatesnitev odprtin in namestitev mrež pred vdorom.
  • Naravni odvračalci in zmanjšanje zunanje svetlobe lahko učinkovito zmanjšajo njihovo prisotnost.
  • Če so že v notranjosti, jih odstranjujte mehansko, ne z insekticidi.

Zakaj pride do jesenskih »invazij« smrdljivk

Smrdljivke (najpogosteje azijska smrdljivka Halyomorpha halys) so tujerodne žuželke, ki so se v zadnjem desetletju močno razširile tudi po Sloveniji. Izvirajo iz Azije, kjer prezimujejo v razpokah skal, lubju in pod listjem. V naših krajih pa so našle idealno alternativo – topel in suh notranji prostor stavb.

Ko se dnevi skrajšajo in temperature padejo pod približno 15 °C, jih vodi naravni instinkt, da poiščejo zavetje pred mrazom. Skupaj z drugimi prezimovalci (npr. muhe in ose) začnejo plezati po stenah, iskati razpoke, odprtine in reže, skozi katere se lahko pretihotapijo v notranjost.

Kako prepoznamo smrdljivke

  • Imajo značilno ščitasto obliko telesa, dolžine okoli 1,5 cm.
  • Njihova barva je sivo-rjava ali zelenkasta, pogosto pikasta.
  • Ob nevarnosti sproščajo močan, neprijeten vonj, podoben pokvarjenemu koriandru ali mandljem.
  • Po hiši se običajno gibljejo počasi, a vztrajno, pogosto v bližini oken ali svetlobnih virov.

Ko jih enkrat najdejo pot v notranjost, jih je težko odstraniti brez neprijetnih vonjav in brez da bi jih nehote razširili še naprej.

Preventivni ukrepi – ključ do uspeha

Najboljša obramba pred invazijo smrdljivk je dobro izvedena preventiva, še preden pridejo v hišo. Ukrepati je treba pred jesenskim ohlajanjem, torej avgusta in septembra.

1. Temeljit pregled in zatesnitev odprtin

  • Preglejte okna, vrata, prezračevalne odprtine, dimnike, napušče, stike ob ceveh in druge možne vhode.
  • Uporabite silikonske mase, tesnilne trakove ali mrežice, da zaprete vse razpoke in luknjice.
  • Posebno pozornost namenite podstrešjem in kletnim odprtinam, kamor se smrdljivke rade zatečejo.

2. Namestitev mrež proti insektom

  • Na okna in prezračevalne odprtine namestite fino mrežo, ki preprečuje vstop žužkom.
  • Mreže redno preverjajte in popravite morebitne poškodbe.

3. Zunanje čiščenje sten in napuščev

  • Smrdljivke se rade zadržujejo na sončni, topli fasadi, običajno na južni ali zahodni strani hiše.
  • Z rednim čiščenjem sten in napuščev z vodo ali milnico zmanjšate njihovo število in odvračate zbiranje.

4. Naravni odvračalci

Če želite delovati okolju prijazno, lahko uporabite tudi naravne pripravke:

  • Raztopina vode in eteričnega olja poprove mete ali evkaliptusa v razpršilki deluje odvračilno.
  • Nekateri prisegajo na česen v vodi, s katerim poškropijo okvirje oken.
  • Vonj teh rastlin smrdljivkam ni prijeten, zato se raje umaknejo.

5. Svetlobna higiena

Smrdljivke privlači svetloba, zato jeseni:

  • zmanjšajte nočno osvetlitev na zunanjih stenah,
  • uporabljajte toplo svetlobo namesto hladne LED, ki jih še posebej privlači,
  • zvečer zapirajte okna in ne puščajte notranjih luči neposredno ob odprtih oknih.

Kaj storiti, če so smrdljivke že v notranjosti

Če nekaj posameznikov kljub vsemu zaide v vaš dom, jih ne zmečkajte, saj bodo sprostile vonj. Namesto tega:

  • uporabite ročni sesalnik z vrečko in jo takoj po uporabi zavrzite,
  • jih nežno ujemite v kozarec in spustite nazaj ven,
  • za večje število uporabite lepljive pasti ob oknih ali svetlobnih virih.

Nekateri vrtnarji priporočajo tudi vakuumske sesalce ali posebne pasti, a za gospodinjstva zadostujejo preprosti mehanski prijemi.

Zakaj insekticidi niso najboljša rešitev

Uporaba insekticidov proti smrdljivkam v bivalnih prostorih je običajno neupravičena in neučinkovita:

  • Smrdljivke niso škodljive za ljudi in ne povzročajo ugrizov.
  • Večina insekticidov deluje le, ko pride žužek v neposreden stik, kar je v praksi težko izvedljivo.
  • Lahko predstavljajo tveganje za hišne ljubljenčke in otroke.

Zato je najboljša strategija vedno preventiva, ne kemični napad.

Dodatni nasveti za trajno zmanjšanje populacije

  • Redno odstranjujte odpadlo listje in rastlinske ostanke ob hiši, kjer se smrdljivke zadržujejo pred prihodom v stavbo.
  • Na vrtu zmanjšajte možnosti za prezimovanje, npr. s čiščenjem kupov drv in zloženega materiala.
  • Če je populacija zelo velika, se lahko obrnete na lokalne vrtnarske službe ali strokovnjake za biotično zatiranje.

Preberite še:

Nov nevaren TikTok trend “surfanje na mizi” usoden za 17-letnika

M. K.
-
0
Nov nevaren TikTok trend “surfanje na mizi” usoden za 17-letnika

V zadnjih tednih sta se v ZDA zgodila dva tragična primera, povezana z nevarnim spletnim trendom surfanja na mizi, ki jo za seboj vleče avtomobil znanim kot »table surfing«. V obeh primerih je šlo za mladostnike, ki so poskušali ponoviti prizore, ki so postali viralni na TikToku. Posledice so bile katastrofalne: 17-letni dijak je izgubil življenje, 20-letnica pa se bori s poškodbami, ki jih zdravniki označujejo kot katastrofalne in trajne.

Prvi primer: usodna nesreča 17-letnika na šolskem parkirišču

Prvi incident se je zgodil na parkirišču srednje šole Freedom High School v okrožju Northampton v ameriški zvezni državi Pensilvanija. 17-letni dijak David Nagy je skupaj s prijatelji sodeloval v izzivu, pri katerem so zložljivo mizo privezali na zadnji del avtomobila. Namen je bil, da David sedi ali stoji na mizi, medtem ko avto spelje in ga vleče — prizor, ki naj bi ga posneli za TikTok.

A »zabava« se je končala v nekaj sekundah. Voznik je speljal prehitro, miza je izgubila ravnotežje in se sunkovito premaknila v stran. Davida z veliko silo odbilo naravnost v parkirano vozilo, kar je povzročilo hude poškodbe glave in notranjih organov. Kljub hitri intervenciji reševalcev so poškodbe bile prehude. Umrl je še isti dan v bolnišnici.

Okrožni tožilec je kasneje izjavil, da je šlo za »popolnoma neodgovorno dejanje, ki se je spremenilo v tragedijo« ter da bo voznik kazensko odgovarjal za nenamerni uboj in malomarno ogrožanje varnosti drugih.

Drugi primer: 20-letnica z življenjsko nevarnimi poškodbami po nevarni vožnji

Le nekaj tednov pozneje je v Teksasu prišlo do drugega šokantnega primera. 20-letnica je stala na odprtem prtljažniku avtomobila, medtem ko je 19-letna prijateljica, Eniya Serina Alvarado, vozila s hitrostjo približno 56 km/h.

Med vožnjo je vozilo trčilo v robnik oziroma oviro, zaradi česar je ženska padla s prtljažnika in udarila z glavo ob asfalt. Poškodbe so bile tako hude, da so zdravniki stanje opisali kot “katastrofalno”, kar pomeni, da obstaja velika verjetnost trajne invalidnosti.

Voznica je bila aretirana in obtožena malomarnega ogrožanja, povzročitve hude telesne poškodbe in vožnje v nevarnih okoliščinah. Preiskava še poteka.

Kaj je sploh “table surfing”?

“Table surfing” je trend, ki se je razširil na TikToku in drugih družbenih omrežjih. Gre za različico t. i. »car surfing« – nevarnega početja, pri katerem oseba stoji ali sedi na premičnem predmetu, pritrjenem na vozilo, ali neposredno na vozilu med vožnjo. Videoposnetki, ki prikazujejo uspešne “podvige”, pogosto dosežejo milijone ogledov, kar mlade spodbuja k posnemanju.

Strokovnjaki opozarjajo, da gre pri teh poskusih za popolno pomanjkanje zaščite, saj udeleženci nimajo čelad, pasov ali kakršnih koli varnostnih mehanizmov. Tudi pri majhnih hitrostih lahko padec povzroči usodne poškodbe.

Reakcija oblasti in TikToka

Po obeh primerih so lokalne oblasti javno opozorile starše in šole, naj spremljajo spletne aktivnosti mladostnikov in jih opozarjajo na resnična tveganja takšnih izzivov.

TikTok je v izjavi za medije poudaril, da ima jasno politiko, ki prepoveduje nevarne dejavnosti, in da je med januarjem in marcem letos odstranil skoraj 99,8 % vseh posnetkov, ki so promovirali nevarno vedenje. Kljub temu pa so trendi pogosto širjeni v zaprtih skupinah ali prek drugih platform, zato je preprečevanje težavno.

Strokovnjaki: »Ne podcenjujte vpliva spletnih izzivov«

Psihologi in varnostni strokovnjaki opozarjajo, da spletni izzivi močno vplivajo na mladostnike, saj pogosto iščejo potrditev vrstnikov in viralno prepoznavnost. Ko to združimo z impulzivnostjo in pomanjkanjem izkušenj, lahko ena nepremišljena odločitev pomeni tragedijo.

»Mladim se zdi, da gre za zabavo, ker vidijo videe, kjer se vse izide brez posledic. Ne vidijo pa posnetkov, kjer se stvar konča s smrtjo ali invalidnostjo,« je povedala varnostna strokovnjakinja Jennifer Morales.

Trendi, ki ubijajo

Oba primera sta žalosten opomin, kako hitro se lahko spletna zabava spremeni v tragedijo. Starši, šole in družbena omrežja morajo igrati aktivno vlogo pri ozaveščanju o tveganjih. Nevaren TikTok trend je terjal življenje enega mladega fanta in zaznamoval življenje mlade ženske — opozorilo, ki ga družba ne sme prezreti.

1...949596...1.148Stran 95 od 1.148