Letos opažamo veliko težav z boleznimi v sadnem vrtu. Predvsem nekatere bolezni na sadnih rastlinah, ki sodijo med pogostejše sadne vrste naših vrtov. Spremembe na listih so pomemben podatek, če želimo prepoznati bolezen in primerno ukrepati. Ukrep grabljenja in sežiganja ali zakopavanja obolelega listja je pri mnogih boleznih ključen ukrep, ki je pa žal večkrat spregledan.
Hruške
Na hruškah se zelo pogosto pojavlja hruševa rja (Gymnosporangium sabinae).
Bolezen prepoznamo po rdeče rjavih pegah na zgornji strani lista in pozneje bradavičarskih izrastkih oziroma stožčastih, do dva milimetra visokih košaricah. V njih se nahajajo trosi. Ko izrastki ob straneh mrežasto razpokajo, veter raznese trose na bližnje grme smrdljivega brina, kjer se gliva dalje razvija. Po doslej znanih dognanjih je vmesni gostitelj rje le smrdljivi brin (Juniperus sabina). To ni brin, ki raste na Krasu in v nekaterih drugih pokrajinah, ampak okrasni grm, ki ga najdemo po vrtovih, parkih, pokopališčih in podobnih krajih.
Če hočemo preprečiti omenjeno bolezen, bi bilo treba poiskati smrdljivi brin in ga (seveda po dogovoru z lastnikom, če to niste vi) uničiti vsaj v razdalji 100 metrov od hruške. To je navadno najučinkovitejši ukrep, s katerim rešimo težave na hruški. Dokler nam ne uspe najti brina (oz. nam ga ne uspe odstraniti), lahko hruško škropimo s pripravkom iz sode bikarbone ali pripravkom iz pelina. Škropljenje bo lahko omililo težave, rešilo pa ne, rešitev je edino odstranitev brina.
Škropivo iz pelina
Iz pelina lahko pripravimo prevrelko, brozgo ali čaj. Za pripravo prevrelke uporabimo 300–500 gramov svežih rastlinskih delov ali 30 gramov posušenih rastlin in 10 litrov vode. Nerazredčeno prevrelko uporabimo za večkratna škropljenja, deluje proti ušem, pršicam in rji. Poleti uporabljamo čaj, razredčen v razmerju 1 : 3, deluje pa tudi na gosenice, uši, mravlje.
Maline
Maline najdemo tudi skoraj na vsakem vrtu. Navadno si jih zasadimo nekje na robu vrta. Najpogostejša bolezen na malini, s katero se skoraj gotovo srečamo prej ali slej, je malinova sušica. Povzročata jo dve glivi (Didymella in Leptosphaeria). Prva se pojavlja na mladih poganjkih, druga pa povzroča pokanje in potemnitev lubja tik nad tlemi.
Uspeh pri zatiranju te bolezni prinese lahko le skupen učinek naslednjih ukrepov: obdelave, ustrezne rezi, redčenja, usklajenega gnojenja, zatiranja plevelov in škropljenja s pripravki, ki delujejo fungicidno. Pri gojenju malin namreč postanejo bolezni kaj hitro neobvladljive, če pretirano gnojimo, namakamo in imamo goste nasade. Čez zimo in spomladi, preden rastline na novo odženejo, so videti nasadi malin res nekam prazni, vendar se to kaj hitro spremeni, saj se z začetkom rastne dobe hitro povečuje število novih poganjkov, ki jih je treba primerno razmestiti, saj se v nasprotnem primeru rastline golijo, senčijo in, kot že omenjeno, se bolezen hitro razširja. Zaradi pregostih nasadov se poveča višina rozg in s tem se zmanjša njihova stabilnost, kar pripelje do nihanja rozg in tako večje možnosti, da na rozgah nastanejo poškodbe, skozi katere lahko prodirajo glive povzročiteljice sušice in ožiga.
Malinovo sušico prepoznamo po rjavih pegah, ki nastanejo na rozgah in so lahko precej obsežne. Pege, skozi katere vdrejo glive, so na začetku modro vijolične, pozneje pa porjavijo, ko povrhnjica rozge odstopi, pa postanejo sive. Obe glivi oslabita rozge, ob močnejšem vetru se te lomijo in tudi odmrejo. Po obiranju malin izrežemo vse lanskoletne rozge, ki ne bodo več rodile, in letošnje poganjke, ki kažejo znake okužbe. Nato je priporočljivo, da nasade, kjer opazimo okužbe, temeljito poškropimo s fungicidnim sredstvom. Škropljenje opravimo tudi med brstenjem in do začetka cvetenja. Proti glivičnim boleznim – tudi na malinah – se lahko uspešno borimo s pripravkom iz sode bikarbone.
Pripravek iz sode bikarbone
Ker smo že velikokrat pisali o omenjenem pripravku, samo še na kratko ponovimo. Pripravek zatira plesni, glive, pomaga proti pegavosti, škrlupu. Škropimo ob večerih. Škropivo iz sode bikarbone pripravimo tako, da eno jušno žlico sode bikarbone zmešamo v 5 litrih vode. Raztopini dodamo tudi 1–2 jušni žlici olja (lahko kateregakoli jedilnega olja). Raztopini lahko dodamo tudi 2 jušni žlici ekološkega tekočega mila. Milo ima funkcijo topila, saj razprši olje po vsej količini vode, v nasprotnem primeru namreč oljni madež samo plava na vrhu vode. Pred uporabo vse sestavine med seboj dobro premešamo. Pri škropljenju dobro omočimo celotne rastline, tudi spodnjo stran listov. Večkrat ponovimo. Pri doma narejenih pripravkih je nekako osnovno vodilo, da močnejši ko je napad bolezni ali škodljivca, večkrat je treba ponoviti škropljenje.
Češnja
Če ste v poletnem času opazili, da se na listih pojavljajo pege, listi rumenijo in predčasno odpadajo, imate na češnji najverjetneje češnjevo listno pegavost. Češnjeva listna pegavost se sicer začne pojavljati konec maja ali na začetku junija, ko se na zgornji strani listov pojavijo majhne pege brez izrazitega roba. Pege se med seboj združujejo. Sredina starejših peg se posuši in včasih tudi izpade. Okuženi listi hitro rumenijo in odpadajo. Listi so popolnoma rumeni, razen okoli peg, kjer ostanejo zeleni. Močno okužena drevesa predčasno ostanejo brez listja, večinoma že konec junija ali na začetku julija. Bolezen povzroča občutno škodo v vlažnih letih. Gliva lahko prezimuje v odpadlem listju.
Liste po odpadanju pograbimo in po možnosti zažgemo ali globoko zakopljemo. Krošnjo je dobro večkrat poškropiti s pripravkom iz jabolčnega kisa. Seveda je pri visokih drevesih nemogoče zajeti vso krošnjo, vendar bomo lahko vsaj deloma zajezili bolezen. Pri nižjih drevesih pa ne bo težav, liste dobro omočimo.
Pripravek iz jabolčnega kisa
Pripravek iz jabolčnega kisa naredimo tako, da veliko žlico 5-odstotnega jabolčnega kisa zmešamo s 3 litri vode. S pripravkom pa nato poškropimo po rastlinah. Oboleli listi sicer ne bodo ozdraveli, bomo pa spremembe opazili na mladih, novih listih, ki bodo zrasli in bodo brez značilnih peg. Poškodb na starih listih, ki so nastale zaradi glive, ne moremo popraviti, vplivamo pa na nadaljnji razvoj glive in pojav bolezni. Zato je treba škropljenje s pripravkom iz kisa večkrat ponoviti.
Preberite tudi: Prepoznajte škodljivce na vrtu