fbpx
Domov Zdravje & prehrana Z Mojco Lorenčič o prehranski strategiji: Ledvični bolniki morajo jedilnik skrbno načrtovati

Z Mojco Lorenčič o prehranski strategiji: Ledvični bolniki morajo jedilnik skrbno načrtovati

Uveljavljeno novinarko danes vsi poznamo. Poleg tega, da je zelo aktivna, ambiciozna,  dolgoletna urednica glasila Zveze društev ledvičnih bolnikov Slovenije »Ledvica«, avtorica številnih strokovnih člankov s tematiko zdravljenja bolnikov s končno odpovedjo ledvic, je tudi sama kronična bolnica. Okvaro delovanja ledvic ima že od ranega otroštva, pri 33 pa je sledila končna odpoved ledvic. Začela je zdravljenje z dializo, nato so ji presadili ledvico, presadek je pozneje žal odpovedal in je bilo spet potrebno dializno zdravljenje. Nič kaj rožnata zgodba, ki jo v dnevnem življenju pišejo še mnoga odpovedovanja, v prvi vrsti na področju prehrane, ki so zdravemu človeku težko razumljiva. Kako biti kos tako močnim vsakodnevnim preizkušnjam in kako uspešno načrtovati optimalni jedilnik bolnika s končno odpovedjo ledvic, smo se pogovarjali z Mojco Lorenčič.

- Oglas -

Je ugotovitev, da pri ledvičnih bolnikih zaradi bolezni in načina življenja pogosto trpi prav prehrana oz. uživanje zadostnih količin pomembnih in hranljivih snovi, pravilna?

Ugotovitev je pravilna. Ko kronična ledvična bolezen napreduje do končne odpovedi ledvic, bolnik potrebuje zdravljenje z dializo ali presaditev ledvice. Z dializo se iz telesa odstranijo toksini in tekočina, ki jih bolnik zaužije s hrano in pijačo, vendar ne v celoti. Zato mora bolnik te snovi omejevati v prehrani. Zato pravimo, da je pri dializnem bolniku ustrezna prehrana sestavni del zdravljenja. Vendar je to težko. Veliko težavo na primer predstavljajo beljakovine: dializni bolnik izgublja beljakovine zaradi bolezni same, prav tako jih izgublja med dializo. Zato bi moral dializni bolnik zaužiti celo več beljakovin, kot to priporočajo zdravim ljudem.

Po drugi strani vsa beljakovinska hrana vsebuje fosfate, kar pa mora bolnik v prehrani omejevati, saj se fosfat med dializo iz krvi ne izloči v celoti. Imamo torej nasprotujoči si zahtevi: kako zaužiti dovolj beljakovin in hkrati držati fosfat na primerni nizki ravni? Prav tako mora dializni bolnik omejevati hrano, bogato s kalijem, tekočino ter jesti pretežno neslano hrano. Če vse to seštejemo, vidimo, da se mora izogibati mesu, mesnim izdelkom, mleku in mlečnim izdelkom (fosfat), stročnicam, gobam, oreščkom (fosfat in kalij), krompirju, sadju in zelenjavi (kalij), vloženi zelenjavi (sol) … Še posebej se mora izogibati jedem, ki vsebujejo fosfat v obliki fosfatnih aditivov (pripravljene jedi, jušne kocke, pecilni prašek).

- Oglas -

Če se bolnik naje sadja ali zelenjave, ki vsebuje veliko kalija (banane, krompir, črni in rdeči ribez, kostanj, avokado), lahko pride do nenadnega porasta ali padca kalija v krvi, kar se lahko konča z usodnim srčnim infarktom. Dolgoletno presežene ravni fosfata pa lahko vodijo v hudo okvaro kosti. Pogosta težava pri dializnih bolnikih je tudi podhranjenost, ki je posledica omejevanja beljakovin, vitaminov in mineralov. Ujeti pravo ravnovesje v prehrani je izredno težko. Žal veliko tradicionalnih slovenskih jedi – kislo zelje in repa, mesnine, krompir in jedi iz gob, fižol, paradižnik, potica – prav tako sodi v sklop jedi, ki jih mora dializni bolnik omejevati, in se lahko zato počuti prikrajšanega.

Mojca Lorenčič

V zahodnem svetu je eden poglavitnih vzrokov za končno odpoved ledvic sladkorna bolezen. Kot je povedala Mojca Lorenčič, se dieti, ki veljata za sladkornega in dializnega bolnika, izključujeta. Medtem ko sladkornim bolnikom priporočajo manj sladkih in škrobnih živil ter maščob, so za dializnega bolnika neproblematična živila prav sladkor, enostavni ogljikovi hidrati in maščobe. Če sladkorni bolnik potrebuje tudi dializno zdravljenje, je tako v hudem precepu, kaj in kako jesti, da zadosti potrebam obeh diet.

Omejitve so tudi pri vnosu tekočin v telo: bolnik, ki se zdravi z dializo, naj bi na dan skupaj s hrano in pijačo zaužil do pol litra tekočine. Kako se s tem spopadate v vročih poletnih dneh?

Ko bolniku odpovejo ledvice, neha tudi proizvajati urin in vsa tekočina, ki jo zaužije s hrano in pijačo, ostaja v telesu. Če bi npr. popil dva litra tekočine dnevno, bi na dializo, ki poteka trikrat tedensko po štiri do pet ur, prinesel več kot pet litrov odvečne tekočine v telesu. To bi potem morali med dializo izčrpati iz telesa, kar pa zelo obremenjuje srčno-žilni sistem. Manj tekočine ko morajo izčrpati iz telesa, bolje je za srce in ožilje. Poleti bolniki morda popijejo celo malo več, saj veliko tekočine izgubijo s potenjem.

- Oglas -

Načrtovanje jedilnika pri ledvičnem bolniku je prava strategija. Kako vi načrtujete jedilnik, še zlasti ker ste zelo aktivni in zaposleni polni delovni čas?

Sama se zdravim s peritonealno dializo, ki poteka nekoliko drugače od hemodialize, in tudi prehranske omejitve so pri tej vrsti dialize nekoliko blažje. Paziti moram predvsem na fosfate in sol, ni pa mi treba omejevati kalija in tekočin. Dializni bolnik mora zelo dobro poznati hranilne vrednosti živil (katera živila vsebujejo veliko kalija, fosfatov in soli), da izbere tista primernejša. To je zelo zahtevno, ker na embalaži živil ni natančnih označb; označeno je le, ali so dodani fosfatni in kalijevi aditivi, pa še ti se velikokrat skrivajo pod oznako E. Znati mora tudi pravilno kombinirati jedi, da bi zadostil osnovnim prehranskim potrebam in hkrati ne presegel priporočenih vrednosti prej omenjenih mikroelementov. Velika težava je prehranjevanje zunaj doma, kjer nimamo vpogleda, kaj je jedem dodano. Navadila sem se, da si kosilo za v službo pripravim sama.

Mojca Lorenčič

Če ni skrivnost – nam lahko zaupate svoj povprečni dnevni jedilnik v poletnih dneh?

Vsak dan jem meso. Tudi zajtrk je načeloma beljakovinski: jajce ali kruh z albuminsko skuto, popijem kavo z mlekom. Ker mi ni treba omejevati kalija, pojem veliko sadja in zelenjave. Načeloma ne jem vnaprej pripravljenih jedi: peciva s pecilnim praškom, juh iz vrečk ali z dodano jušno kocko, trdih sirov. Ne pijem kokakole, močno sem omejila uživanje mleka in mlečnih izdelkov.

Ste prvi v Sloveniji, ki so vam po odpovedi presajene ledvice omogočili zdravljenje s peritonealno dializo. Značilnost te vrste dialize je, da jo bolnik izvaja sam, in to na svojem domu, vsakodnevno.

Za peritonealno dializo sem se odločila že leta 2001, ko sem doživela odpoved ledvic. To vrsto dialize sem dobro prenašala, dokler mi niso po pol leta ledvice presadili. Po odpovedi presajene ledvice leta 2015 sem se znova želela zdraviti s to vrsto dialize. Poteka tako, da si bolnik v trebušno votlino prek stalnega katetra vtoči dializno raztopino, v katero v naslednjih štirih urah iz krvi prehajajo toksini in odvečna tekočina, potem to tekočino iztoči iz trebušne votline in vtoči novo. To ponovi štirikrat dnevno. Lahko pa te menjave izvaja stroj, medtem ko bolnik spi.

Običajno so nefrologi bolnikom po odpovedi presajene ledvice ponudili hemodializo, saj mora bolnik, ki si želi ponovne presaditve ledvice, tudi po odpovedi presajene jemati nizke odmerke zdravil za zniževanje delovanja imunskega sistema. Če se ob tem zdravi s peritonealno dializo, je večje tveganje za okužbo trebušne votline in nevaren zaplet peritonitis. Prednost te vrste dialize pred hemodializo pa je, da mu ni treba na zdravljenje v dializni center in se zdravi doma. Ta vrsta zdravljenja mi je omogočila skoraj v celoti ohraniti prejšnji življenjski slog, čeprav je treba življenje kljub temu prilagoditi zahtevam dializnega zdravljenja.

Kronična ledvična bolezen

Skrb vzbujajoče je, da noben dializni center pri nas nima zaposlenega kliničnega dietetika. Z vprašanjem prehrane pri ledvičnih bolnikih se ukvarjajo kar medicinske sestre.

Vsak ledvični bolnik bi potreboval prehransko edukacijo. Spremembe v prehrani bolniku svetujejo že v obdobju napredovanja kronične ledvične bolezni, in sicer omejevanje beljakovin v prehrani. Dokazano je namreč, da nizkobeljakovinska hrana upočasni napredovanje okvare ledvic. Največ sprememb v prehrani pa nastane po odpovedi ledvic, ko bolnik začne dializno zdravljenje. Če bolniku presadijo ledvico, omejitev v prehrani ni oz. mu svetujejo zdravo (sredozemsko) prehrano. Žal sistemska prehranska edukacija ledvičnih bolnikov pri nas ni na voljo. Kot pravilno ugotavljate, bi moral predvsem dializni bolnik imeti na voljo svetovanje kliničnega dietetika, ki bi ga poučil o prehranskih zahtevah na dializi in izdelal jedilnik na osnovi bolnikovih zdravstvenih izvidov, telesne dejavnosti in starosti. Tako bi bila bolnikova prehrana optimalna.

Danes bolnikom pomagajo medicinske sestre v dializnih centrih, ki imajo več znanja o prehrani, kar pa žal ni nadomestilo za kliničnega dietetika. Dializni bolniki se splošno gledano zavedajo potrebe po omejitvah v prehrani, a je odrekanje hrani sila težko in vsakdo si podzavestno želi, da bi lahko normalno jedel. Menim, da bi bila redna prehranska obravnava, v okviru katere bi bolnika tudi motivirali za pravilno prehranjevanje, nujno potrebna.

Končno ledvično odpoved v Sloveniji vsako leto doživi okoli 230 ljudi. Z nadomestnim zdravljenjem bolniki živijo do konca življenja, zato je po besedah M. Lorenčič zelo pomembno, da izberejo metodo nadomestnega zdravljenja, ki najbolj ustreza njihovemu zdravstvenemu stanju in življenjskemu slogu. Na izbiro imajo hemodializo, peritonealno dializo in presaditev ledvice. Tudi pri obeh dializnih metodah obstaja več izpeljav. Tako lahko bolnik izbere nočno hemodializo, ko vsako drugo noč prespi v dializnem centru in se dializa izvaja med spanjem. Pri peritonealni dializi pa lahko izbere metodo, ki jo opravlja ročno čez dan, ali nočno peritonealno dializo, ki jo izvaja stroj, medtem ko bolnik spi.

- Oglas -
- Oglas -
- Oglas -

Preberi tudi

- Oglas -
Spletna stran za pravilno delovanje uporablja piškotke. Z uporabo spletne strani se strinjate z z uporabo piškotkov in splošnimi pogoji poslovanja. Podrobne informacije o uporabi piškotkov na tej spletni strani so na voljo s klikom na nastavitve .
V redu
Več ×
×