Prepoznajte škodljivce

    Jeseni smo veliko rastlin selili nazaj v notranje prostore. Naš vrtnarski čut mora biti sedaj še posebno usmerjen v primerne razmere in oskrbo v notranjih prostorih. Opravila bodo v tem času sestavljena drugače kot pa poleti. Najprej bomo morali rastlinam nuditi primerno oskrbo, nato pa je potrebno rastline opazovati za prisotnost škodljivcev in le-te, če se pojavijo, tudi zatreti.

    Najpogostejši škodljivci na okrasnih rastlinah v naših domovih pa so zagotovo volnate uši, kaparji, rdeči pajek, listne uši itd.

    Volnate uši

    Volnate uši

    Več različnih vrst sobnih rastlin je lahko prav primeren gostitelj teh razmeroma nadležnih škodljivcev. Praviloma se pojavljajo na rastlinah v zaprtem prostoru, tudi v času prezimovanja na rastlinah, katere sicer gojimo na prostem. Če se volnate uši pojavijo na eni rastlini ali manjšem številu le-teh, odstranimo vsak bel volnat madež s kosom vate, namočenim v alkohol.

    Kapar

    Na spodnji strani listov lahko opazite značilne sploščene ali izbočene ploščke kaparjev. Takoj, ko opazimo kaparje, je potrebno ukrepati. Najbolje je najprej vse liste (tudi vejice, če so napadene) obrisati s krpo, namočeno v milnici. S tem premaknemo kaparje, in če nato še škropimo, je uspeh mnogo boljši kot sicer. Kaparji sesajo rastlinski sok in s tem slabijo rastlino, med sesanjem tudi izločajo medeno roso. Navadno se na napadeno rastlino še naselijo glivice sajavosti, ki so posledica prisotnosti kaparjev.

    Kapar

    Plošnati kapar:

    Velja za  enega izmed najhujših škodljivcev na limoni. Kapar se naseli na list in zelene poganjke, pri velikem napadu začnejo listi rumeneti in odpadati. Rastlina postane šibka in sčasoma odmre. Plošnati kapar v dolžino meri do 4 mm. Njegovo telo je ovalne oblike. Kot za vse kaparje tudi za tega velja, da se ličinke prosto gibljejo, odrasli osebki pa se ne gibljejo, temveč so stalno pritrjeni na istem mestu. Varuje jih ščitek. Njihova značilnost je tudi, da izločajo veliko medene rose, s katero se hranijo mravlje. Mravlje s svojo prisotnostjo pa preprečujejo naravnim škodljivcem, da bi se naselili na drevo. Medena rosa je prav tako lahko vzrok, da se razvijejo različne bolezni.

    PREBERITE TUDI:  Navade naših babic, ki jih je vredno posnemati

    Rdeči pajek ali pršice

    Rdeči pajek

    Omenjenemu škodljivcu odgovarja izrazito suh in vroč zrak, ki pa nastane ravno v zimskih dneh, in sicer zaradi kurjave. Škodljivec je zelo majhen, zato ga težko opazimo oziroma za to potrebujemo lupo. V začetku napada tega škodljivca lahko na rastlinah opazimo pikčasta razbarvanja, ki nastanejo zato, ker izsesava rastlinski sok. Ta pikčasta razbarvanja se kasneje začno vedno bolj združevati, listi pa dobijo srebrnkast ali bakren odsev.

    Rastlinam lahko pomagamo tako, da jih ne postavljamo na preveč vroče strani ali v bližino vročih radiatorjev ter da liste redno, to je vsaj enkrat na dan, pršite s postano vodo. Škropimo jih lahko tudi s koprivno brozgo, ki deluje kot blag insekticid. Med listi ali med stebelci rastline naredijo kot pajčevini podobne mreže; te skrbno brišemo. Izležejo zelo majhna bela jajčeca, ki jih tudi težko opazimo. Pri podrobnejšem pregledu pa bomo opazili zavite ali drugače spremenjene ali zakrnele liste.

    Če pa je rastlina močno prizadeta in so vsi listi že spremenjene barve, jih je najbolje kar zavreči ali pa vsaj prestaviti proč od zdravih rastlin, dokler se ne rešimo škodljivca, sicer se bo preselil še na sosednje rastline.

    Listne uši

    Listne uši

    Listne uši se nahajajo večinoma na prostem, vendar pa jih najdemo tudi na sobnih rastlinah, predvsem tistih, ki cvetijo. Lahko so črne, zelene ali odtenki rumene in jih je mogoče najti na spodnji strani listov. Opazili jih boste, listi postanejo zakrneli ali drugače spremenjeni. Odstranimo jih tudi s pomočjo vate, namočene v alkohol.

    Osnovna oskrba

    Ne nazadnje pa je pomembna osnovna oskrba rastlin, ki pripomore k odpornosti rastlin in je v zimskem času nekoliko drugačna, zato omenjamo glavne poudarke.

    • Rastline, ki izvirajo iz tropskih gozdov,zaradi kurjave v teh mesecih potrebujejo posebne pogoje in skrb. Zaradi kurjave se zmanjša vlažnost zraka, kar moramo na različne načine reševati, če želimo, da bodo rastline uspevale, in se izognemo razvoju pršic, ki jim tako okolje ustreza. V zimskih mesecih večini rastlin nudimo zimski počitek, mirovanje. Da jim to omogočimo, prenehamo z gnojenjem in redkeje zalivamo. To pa ne velja za rastline, kot so cvetoče orhideje, božična zvezda, cvetoče ciklame in podobne.
    • Pomembno je tudi, da rastline pravilno zalivamo. Tako premalo kot tudi preveč zalivanja vodi v propad rastline, ne da bi prej opazili očitne znake propadanja. Najpogostejši vzrok,da so rastline preveč zalite, je, da so v neprimernih loncih, takih, ki nimajo drenažnih odprtin, zato voda zastaja. Kot posledica zastajanja vode pa se lahko pojavi gniloba korenin.
    • Tudi nihanja temperature je lahko problem, saj večina rastlin izhaja iz tropskih krajev, zato je nihanje temperature problematično. Zato rastline hranimo v prostorih, kjer je tovrstno nihanje najmanjše.
    • V zimskih časih, ko je dan kratek, velikokrat prihaja do premajhne osvetlitve rastlin. Tudi neustrezna osvetlitev je lahko vzrok za oslabelost rastlin. Kot je lahko premalo svetlobe problematično, je ravno tako preveč močna osvetlitev lahko problem in na rastlinah povzroči ožige.
    • Pozornost moramo nameniti tudi gnojenju, ki je prav tako potrebno, pa vseeno zanemarjeno. Tudi tu moramo paziti, saj tako preveč kot tudi premalo gnojenja lahko vodi v izčrpanost rastlin. Pripravljeni substrati navadno vsebujejo dovolj gnojil za eno leto običajnih potreb rastline.
    • Pomembna je tudi pravilna izbira substrata. Univerzalen substrat je res da primeren za večino sobnih rastlin, za nekatere pa zaradi pH vrednosti vseeno ni. Zato pri presaditvi vedno izberemo substrat, ki je primeren za posamezno okrasno rastlino.
    • Pri sobnih rastlinah tudi redno odstranjujemo odpadle liste. Še posebej smo pozorni, ko jih od zunaj prenašamo v notranje prostore, saj se pod suhimi listi lahko skrivajo škodljivci, ki nam bodo čez zimo povzročali preglavice.
    • Sedaj imamo tudi možnost popestritve naših prostorov, saj smo selili rastline v notranjost. Lončnice postavimo v barvite ali kako drugače posebne okrasne lonce, odvisno od našega stila in počutja, lahko pa imamo tudi kar živo pregrado med prostori.
    • Dnevno opravilo je sedaj tudi pregled rastlin in prepoznavanje škodljivcev. Tudi sicer naj vam bo eno pomembnejših meri, ali boste kupili rastlino ali ne, prisotnost škodljivcev. Pred nakupom tako že v vrtnem centru ali trgovini pozorno preglejte rastline glede prisotnosti ali znakov prisotnosti škodljivcev, ki se lahko kažejo kot prisotnost iztrebkov na listih ali samih škodljivcev pod listi, na listih, v pazduhah listov, na steblu. Prav tako pa škodljivci lahko vplivajo na obliko, barvo in lesk listov … Ne glede na to, kako cenovno ugodna je rastlina, se nam nakup ne izplača, če nismo prepričani, da je rastlina povsem zdrava, brez vidnih znakov prisotnosti škodljivcev in bolezni. Kajti ni se samo težko znebiti škodljivcev na tej rastlini, ki jo prenesemo domov, ampak se lahko le-ti hitro razmnožijo in razširijo tudi na druge rastline.
    Povejte svoje mnenje - kometirajte