Ali ste vedeli, da omega 3 delujejo tudi proti tesnobi in depresiji? Raziskovalci z ameriške univerze Ohio so več kot tri desetletja namenili preučevanju povezave med psihičnim stresom in imunostjo. V svojem dolgoletnem delu so potrdili, da nekatera prehranska dopolnila, zlasti omega-3 maščobne kisline, zmanjšujejo nastajanje provnetnih citokinov v telesu (snovi, ki spodbujajo vnetje) in najverjetneje tudi zmanjšujejo depresijo.
Omega 3 proti tesnobi: pomagajo lajšati tesnobne občutke
Ker je z večjim nastajanje citokinov povezan tudi čustveni stres, so raziskovalci pri svojem delu preverjali, ali lahko povečan vnos omega-3 maščobnih kislin ublaži ta proces in posledično zmanjša vnetje. Preskus so izvedli na študentih medicine. Preverjali so, ali stres, ki ga študenti doživljajo med intenzivnim študijem in izpiti, zmanjša njihov imunski status. Študenti so dobivali odmerke, ki so bili približno štiri- do petkrat večji od količine ribjega olja, ki bi ga dobili, če bi vsak dan uživali lososa.
Rezultati so potrdili vse postavljene hipoteze raziskovalcev. Pri študentih, ki so dobivali omega-3, so v primerjavi s placebno skupino opazili 20-odstotno zmanjšanje napetosti in občutkov tesnobe, ter 14-odstotno manjšo prisotnost dveh pomembnih citokinov (interlevkina-6 in tumor nekrotizirajočega faktorja alfa) v krvi. Kljub dobrim rezultatom raziskovalci menijo, da je še prezgodaj, da bi priporočali široko, vsakodnevno uporabo omega-3 prehranskih dopolnil. Ne nazadnje tudi zato, ker bi bilo to predrago, viri ribjega olja pa so omejeni. Ljudem priporočajo, naj vnos teh maščobnih kislin povečajo s prehrano.
Kitajski kapus res premalo poznamo. Okusno hrano, ki je tudi zelo zdrava in vsestransko uporabna, ki jo sejemo konec julija ali celo avgusta, lahko uporabimo za pripravo solate, »špinače« ali celo namesto špargljev. Poznamo ga tudi pod imenom kitajsko zelje, vendar se razlikuje od navadnega zelja in predvsem potrebuje drugačne razmere za rast kot naše, slovensko zelje. Ni težavno, vendar zelo dobro in predvsem zdravo!
Morda res nosi ime zelja, vendar je po strukturi in značilnostih veliko tesneje v sorodstvu z repo in raste hitreje kot zelje. Njegovi listi so kodrasti, korenine pa šibke, in čeprav ga ne moremo kisati, ga lahko dolgo skladiščimo. Njegovi podolgovati kodrasti listi svetlo zelene barve so zelo uporabni in v kuhinji jih lahko pripravimo hitreje kot običajno zelje.
Setev kitajskega zelja
Kitajsko zelje ne prenaša dobro visokih temperatur, zato ga sejemo konec julija ali v začetku avgusta. Ob previsokih temperaturah gre namreč zelo hitro rad v cvet. Če ga posejete prezgodaj, bo tako zaradi vročine šel zelo hitro v cvet. Najraje ima vrtno zemljo, srednje težko, dovolj obogateno s humusom in drugimi hranilnimi snovmi. Ker ima slabe korenine, a velike liste, potrebuje veliko vode in ga moramo zato ves čas zalivati. Sejemo ga, kot smo že omenili, poleti in najlepše uspeva v topli jeseni. Priporočamo vam, da ga sejete tam, kjer ste poprej pobrali prvi krompir, stročji fižol, grah ali celo korenje.
Zrastel bo v dveh mesecih in takrat ga lahko tudi že poberete. Lahko ga celo posejete v bolj skromni zemlji, vendar ne pozabite, da zaradi peščenosti in ubožnosti te zemlje potrebuje še več zalivanja kot običajno, pa tudi ob pomanjkanju hranil ne bo tako dobro rastel. Poskrbite, da bo posejan v ravnih vrstah v razmaku 40 x 30 centimetrov. Ker presajanja ne prenaša dobro, ga odsvetujemo, saj tako začasno ustavimo njegovo rast, v pozni jeseni pa je prehladno, da bi dobro oblikoval glave.
Shranjevanje pridelka
Ko ga enkrat posejete, se bo kaj hitro prikazal na površju in v približno 40‒45 dneh po setvi do popolnosti razvil liste. A to še ne pomeni, da jih tedaj lahko poberete, saj se mora dokončno razviti še glava v sredici, ki za to potrebuje še dodatne tri tedne. V tej zadnji fazi zalivanje ni več potrebno. Vseeno pa morate ves čas paziti, da ga ne zaraste plevel, ki ga v tem primeru lahko zaduši. Pazite tudi na škodljivce, ki se z njim radi prehranjujejo, predvsem stenice in bolhači, zato si preskrbite ekološke pripravke proti tem nepridipravom.
Ker se glave oblikujejo z različno hitrostjo, poskrbite, da jih odrežete, ko so za to godne, da tako naredite prostor za nove glave. Če imajo dovolj prostora, rezanje ni nujno, svež ostane kar dolgo časa in zlepa ne zmrzne. Glave za skladiščenje pobirajte le v suhem vremenu in ovojnih listov ne odrežite, pač pa jih pustite na glavi, da jo med skladiščenjem ščitijo. Najbolje je, da jih shranjujete pri 0 °C, preživi pa največ ‒5 °C. Če ga boste previdno hranili, ga lahko tako uporabljate celo pol leta, vendar pa ga zavijte v časopisni papir in ga hranite v hladnejšem prostoru, najbolje v kleti. V hladilniku namreč zdrži približno štirinajst dni, če je pri tem ovit v prozorno folijo. Priporočajo tudi, da jih s spodnjim delom zakopljete v pesek in da jih‒ preden jih shranite ‒ pustite, da dva dni venijo na soncu, ker se tako bolje ohranijo.
Kitajsko zelje je dobro za vse
Kitajsko zelje vsebuje veliko balastnih snovi, folno kislino in antioksidante ter številne vitamine. Med njimi A, B1, B2 in C. V njem najdete tudi niacin, beljakovine, maščobe, ogljikove hidrate ter fosfor, magnezij, železo, kalij in kalcij in fluor. Njegova prednost je lahka prebavljivost, saj veliko manj napenja kot običajno zelje in je zato primerno tudi za ljudi, ki imajo težave s prebavo ali uživajo dietno hrano. Izvrstno tudi ureja prebavo in pomaga krepiti srce in urejati težave z ožiljem, pospeši kri in skrbi za zdravje naših žlez.
Ima mil in osvežujoč okus in vsebuje zelo malo kalorij. Uporabljamo ga lahko na različne načine; sredica je zelo okusna za solato, rebra kitajskega zelja pa lahko pripravimo kot šparglje. Iz mladega zelja naredimo »špinačo«, pozneje, ko so glave dokončno razvite, lahko le-te uporabljamo na enak način kot ohrovt.
Ste že kdaj naredili pito iz jajčevcev? Tukaj je priložnost, da jo preizkusite!
2 jajčevca
srednje velika čebula
česen (4 stroke)
polovica zelene
polovica korenčka
paradižnik
belo vino
sol, poper, bazilika, origano, timijan
moka
1 jajce
mocarela ali parmezan, lahko oboje
Jajčevca narežite na tanjše kolobarje, ju posolite in počakajte, da izločita vodo. To potem obrišite s papirnato brisačko. Paradižnik, korenček in zeleno nasekljajte in skupaj s prav tako nasekljanima česnom in čebulo segrevajte in počasi kuhajte, dodajte vino, sol, baziliko, malo origana in timijana. Osušene kolobarje jajčevcev popecite na vroči ponvi z malo olja (po želji jih lahko tudi ocvrete, kar je malce manj zdrava opcija), da se zmehčajo in jih položite na dno posode, ki je pokrita s papirjem za peko. Čez zlijte mešanico s paradižniki, čez to pa naribajte mocarelo ali parmezan. Postopek ponavljajte, dokler vam ne zmanjka sestavin, na koncu pa polijte s stepenim jajcem, po želji ga lahko zmešajte s kislo smetano. Pecite v pečici na 200 stopinj kakih 25 minut. Na koncu posujte z baziliko!
Kljub ukrepom za zmanjšanje izpustov ogljikovega dioksida, ki jih izvajajo skoraj vse industrijsko razvite države, so se izpusti tega najbolj razširjenega toplogrednega plina v zadnjih dveh desetletjih povečali kar za 45 odstotkov.
Leta 2010 so dosegli rekordnih 33 milijard ton. K temu so prispevala vsa glavna gospodarsko intenzivna območja, na čelu s Kitajsko, ki je k povečanju svetovnih izpustov prispevala 10 odstotkov, sledijo Indija z devetimi, Združene države Amerike s štirimi in Evropska unija s tremi odstotki.
Vendar so izpusti skupine 27 držav v EU s štirimi milijardami ton ogljikovega dioksida v letu 2010 vendarle ostali manjši kot leta 2007, ko so države v zrak izpustile 4,2 milijarde ton tega toplogrednega plina. Obenem so se svetovne emisije ogljikovega dioksida lani po enoodstotnem zmanjšanju leta 2009 ponovno povečale kar za pet odstotkov, kar je več kot kadarkoli poprej v zadnjih dveh desetletjih.
Največ izpustov ogljikovega dioksida na prebivalca trenutno pridelajo ZDA, in sicer 16,9 tone na leto, kar je dvakrat več kot v EU, ki je na drugem mestu z 8,1 tone ogljikovega dioksida na prebivalca na leto. Kitajska z najštevilčnejšim prebivalstvom je po povprečnih letnih izpustih tega toplogrednega plina na prebivalca s 6,8 tone za zdaj še pod povprečjem EU. Svetovna gibanja, ki jih ugotavlja poročilo, opozarjajo na nadaljevanje rasti izpustov ogljikovega dioksida. Vzrok je predvsem v proizvodnji energije in cestnem prometu, in to tako v razvitih državah kot v državah v razvoju.
Podatki so bili objavljeni v poročilu Dolgoročno gibanje svetovnih izpustov ogljikovega dioksida, ki sta ga pripravila Skupni raziskovalni center evropske komisije in Nizozemska agencija za oceno okolja.
Prisotnost pesticidov v okolju je večji problem, kot smo mislili doslej, opozarjajo izsledki študije, v kateri so raziskovalci preučili podatke o 500 organskih snoveh, najdenih v bazenih štirih večjih evropskih rek: Donave, Elbe, Šelde in Llobregate. 38 odstotkov teh snovi je prisotnih v količinah, ki bi lahko škodljivo vplivale na organizme. Večina snovi, ki so bile v študiji označene kot morebitno nevarne za okolje, so bili pesticidi, večji del le-teh pa ni bil na evropskem seznamu prednostnih snovi, ki jih je treba redno nadzorovati. Avtorji raziskave so zato pozvali, da je treba seznam onesnaževalcev, za katere je v okvirni direktivi Evropske unije o vodah določeno, da jih morajo nacionalne vlade nadzorovati, posodobiti. Cilj okvirne direktive je doseči dobro ekološko in kemijsko stanje voda do leta 2015, da se zaščitijo človeško zdravje, oskrba z vodo, naravni ekosistemi in biološka raznovrstnost.
Kemijsko stanje ocenjujejo na podlagi 33 onesnaževalcev, ki jih je treba prednostno nadzorovati. Na vrhu lestvice najnevarnejših je dietilheksil ftalat (DEHP), sredstvo za mehčanje, ki povzroča neplodnost in bo v EU po letu 2015 prepovedano. Na drugem mestu je še eno mehčalo, bisfenol A (BPA), ki prav tako vpliva na plodnost, sledita diklofenak in ibuprofen, farmacevtski učinkovini, ki sta prisotni v sredstvih za lajšanje bolečin.
Avtorji raziskave pa so kot prednostne označili 73 nevarnih spojin. Najbolj problematični naj bi bili: pesticid diazinon, ki je v Avstriji in Nemčiji že prepovedan, ter v srednji Evropi še dovoljena azoksistrobin in terbutilazin. Nobeden od njih ni na seznamu 33 prednostnih onesnaževalcev. V alarmantnih količinah je v vodah štirih evropskih rek tudi HHCB (sintetični mošus), ki do zdaj ni veljal za nevarnega, uporablja pa se za odišavljanje sredstev za osebno nego.
Evropska unija si še naprej prizadeva za iskanje novih rešitev testiranja kozmetičnih izdelkov ali njihovih sestavin na živalih. John Dalli, evropski komisar za zdravje in varstvo potrošnikov je dejal, da je EU za raziskave in potrjevanje novih poizkusnih metod v zadnjih 20 letih prispevala približno 200 milijonov evrov.
Raziskave metod preizkušanja varnosti kozmetičnih izdelkov niso le zmanjšale število živali, ki jih uporabljajo za preizkuse, ampak opozorile tudi na pomen razvoja znanosti, ki bo koristila potrošnikom. Validirane alternativne metode so na primer že na voljo za preizkus snovi, ki dražijo kožo in oči, povzročajo preobčutljivost kože na svetlobo ali sodijo med hormonske motilce.
Kljub prizadevanjem pa do marca 2013, ko bo začela polno veljati prepoved trženja, kot kaže, še ne bo alternativne metode za preskušanje nekaterih kompleksnih vplivov kozmetičnih izdelkov na zdravje. Komisija kljub vsemu trenutno ne predlaga, da bi rok za uveljavitev prepovedi trženja premaknili na poznejši datum.
Preizkušanje končnih kozmetičnih izdelkov na živalih je v EU prepovedano od leta 2004, sestavin kozmetičnih izdelkov na živalih pa od leta 2009. Do leta 2013 je še vedno zakonita prodaja kozmetičnih izdelkov, ki so bili glede škodljivih učinkov testirani na živalih izven EU.
Zaradi visokih cen nafte v zadnjem času in povečane skrbi za okolje številne države iščejo rešitev v proizvodnji biogoriv. Vendar je ta rešitev svetovno strokovno in splošno javnost razdelila. Evropska unija je na primer določila cilj za povečanje deleža obnovljivih virov v porabi energije na 20 odstotkov do leta 2020, kar vsebuje najmanj 10 odstotkov deleža obnovljive energije v prometu. Iz naravnih virov pridobljena energija bo morda res zmanjšala svetovno odvisnost od fosilnih goriv in zmanjšala izpuste toplogrednih plinov, žal pa je proizvodnja biogoriv povezana z visokimi stroški, veliko porabo vode, krčenjem gozdov in uvajanjem neželenih kultur v ekosisteme, v svojem poročilu opozarja Program Združenih narodov za okolje (UNEP). Vse to močno presega ugodne učinke na okolje, ki jih biogoriva sicer prinašajo.
Raziskave so pokazale, da so rastline, ki jih uporabljajo za biogoriva, pogosto bolj invazivne kot druge rastline. Zato je pomembno vzpostaviti metode za ocenjevanje okoljskega vpliva pridelka, še preden se začne pridelava. Rastline, izbrane za pridelavo biogoriv, so že same po sebi odporne na škodljivce in težke pogoje ter kažejo visoko razmnoževalno zmogljivost, še najbolje pa uspevajo kot obsežno zasajene monokulture. Njihovo obsežno sajenje bo spodbujalo invazije, kar je še posebej zaskrbljujoče, če gre za območja, ki so blizu občutljivih naravnih območij z visoko vrednostjo biotske raznovrstnosti.
Orehova potica je naša tradicionalna jed, ki jo najpogosteje pripravimo za različne praznike. Najbrž že razmišljate, kaj boste na mizo družini in prijateljem postavili v bližnjih prazničnih dneh. Orehova potica seveda ne sme manjkati.
Tokrat bomo pripravili orehovo potico z makom, ki bo še bolj razveselila vaše borbončice in seveda družino ter obiske 😉
Sestavine za testo:
600 g moke (ostre)
210 g masla
50 g kvasa
30 g sladkorja
ščep soli
3 rumenjaki
Orehov nadev
300 g zmletih orehov
150 g sladkorja
jabolko in pol
100 g marelične marmelade
50 g rozin
Makov nadev
300 g zmletega maka
250 g mletega sladkorja
100 g rozin
vrečka vaniljinega sladkorja
250 ml mleka
3 do 4 sveže zdrobljenih klinčkov
Priprava: v moki dobro razmešamo maslo. Segrejemo deciliter mleka, dodamo 30 gramov sladkorja in kvas ter pustimo, da naraste. Nato vse skupaj vlijemo v jamico, ki smo jo naredili v moki. Dodamo še ostale sestavine in dobro pregnetemo, da dobimo gladko testo. Pokrijemo ga in damo na toplo, da vzhaja. Iz vzhajanega testa naredimo štiri hlebčke.
Pri orehovem nadevu sladkor zavremo v pol decilitra vode in s to tekočino prelijemo mlete orehe, dodamo na drobno naribana jabolka in še ostale sestavine ter vse skupaj rahlo premešamo.
Pri makovem nadevu mak dodamo v mleko, primešamo še ostale sestavine in na hitro zavremo ter ohladimo.
Hlebčke na zelo tanko razvaljamo in premažemo s pripravljenim nadevom, nato jih bolj trdo zvijemo, damo v pomaščen pekač ali vsakega v model za potico, pustimo vzhajati (narasti morajo na dvojno velikost), premažemo jih z jajčnim beljakom in zlato-rumeno zapečemo. Ohlajene potičke potresemo z mletim sladkorjem.
Ameriški veterinarji pripravljajo nacionalni program nadzora hišnih ljubljencev, ki naj bi pomagal prepoznati nevarnost širitve bolezni iz živali na človeka, in pravočasno ukrepati. Univerza Purdue je v sodelovanju z mrežo državnih bolnišnic za živali Banfield že izdelala bazo podatkov, v katerih je 10 milijonov kartotek hišnih ljubljenčkov.
Pregled podatkov kartotek živali, ki so se zdravile v 500 živalskih bolnišnicah v 44 zveznih državah, je pokazal:
jasno povezavo med okužbo hišnih ljubljenčkov s klopi in bolhami ter pogostnostjo lymske borelioze pri njihovih lastnikih
3,3-odstotni porast bakterijske pasje bolezni leptospiroze, ki prizadene jetra in ledvice, in se s psa lahko prenese na človeka
povezavo med številom gripi podobnih obolenj pri mačkah in podobnimi simptomi pri človeku.
Veterinarji so prepričani, da lahko domače živali uporabimo za napovedovanje pojava bolezni pri človeku. Pri tem imajo v mislih predvsem ‘črno kugo’ sodobne veterinarske medicine – ptičjo gripo.
Človeški virus imunske pomanjkljivosti (HIV) se razmnožuje v celicah, ki imajo prave receptorje za beljakovine iz virusne ovojnice. Ob tem pride do nastanka male virusne beljakovine, imenovane Nef, ki nadzoruje razmnoževanje virusa. Do sedaj je veljalo prepričanje, da se Nef nikoli ne pojavi v zdravih imunskih celicah. Raziskovalci pa so v laboratorijskih in-vivo preiskavah bezgavk okuženih bolnikov dokazali visoke koncentracije Nef v B-celicah v središču bezgavk, kjer nastajajo protitelesa, bistvena za delovanje človeškega imunskega sistema. To novo odkritje bi lahko spremenilo pogled na HIV in pomagalo razložiti, kako se virus izmuzne telesni obrambi v prvih dneh oziroma tednih okužbe. Morda bo razložilo tudi paradoks, da ima bolnik še vedno lahko veliko število T-imunskih celic, a je kljub temu dovzeten za virus. Po mnenju raziskovalcev Nef po vdoru v B-celico onemogoči nastajanje protiteles IgA in IgG, dveh najmočnejših protivirusnih orožij, procesi nastajanja nespecifičnih protiteles pa ostajajo nemoteni. Naslednji korak znanstvenih raziskav je ugotoviti, kako pride virusna beljakovina v B-celice in kako bi to lahko preprečili.
Večina snovi, ki so bile v študiji označene kot morebitno nevarne za okolje, so bili 
