Kitajski kapus res premalo poznamo. Okusno hrano, ki je tudi zelo zdrava in vsestransko uporabna, ki jo sejemo konec julija ali celo avgusta, lahko uporabimo za pripravo solate, »špinače« ali celo namesto špargljev. Poznamo ga tudi pod imenom kitajsko zelje, vendar se razlikuje od navadnega zelja in predvsem potrebuje drugačne razmere za rast kot naše, slovensko zelje. Ni težavno, vendar zelo dobro in predvsem zdravo!
Morda res nosi ime zelja, vendar je po strukturi in značilnostih veliko tesneje v sorodstvu z repo in raste hitreje kot zelje. Njegovi listi so kodrasti, korenine pa šibke, in čeprav ga ne moremo kisati, ga lahko dolgo skladiščimo. Njegovi podolgovati kodrasti listi svetlo zelene barve so zelo uporabni in v kuhinji jih lahko pripravimo hitreje kot običajno zelje.
Setev kitajskega zelja
Kitajsko zelje ne prenaša dobro visokih temperatur, zato ga sejemo konec julija ali v začetku avgusta. Ob previsokih temperaturah gre namreč zelo hitro rad v cvet. Če ga posejete prezgodaj, bo tako zaradi vročine šel zelo hitro v cvet. Najraje ima vrtno zemljo, srednje težko, dovolj obogateno s humusom in drugimi hranilnimi snovmi. Ker ima slabe korenine, a velike liste, potrebuje veliko vode in ga moramo zato ves čas zalivati. Sejemo ga, kot smo že omenili, poleti in najlepše uspeva v topli jeseni. Priporočamo vam, da ga sejete tam, kjer ste poprej pobrali prvi krompir, stročji fižol, grah ali celo korenje.
Zrastel bo v dveh mesecih in takrat ga lahko tudi že poberete. Lahko ga celo posejete v bolj skromni zemlji, vendar ne pozabite, da zaradi peščenosti in ubožnosti te zemlje potrebuje še več zalivanja kot običajno, pa tudi ob pomanjkanju hranil ne bo tako dobro rastel. Poskrbite, da bo posejan v ravnih vrstah v razmaku 40 x 30 centimetrov. Ker presajanja ne prenaša dobro, ga odsvetujemo, saj tako začasno ustavimo njegovo rast, v pozni jeseni pa je prehladno, da bi dobro oblikoval glave.
Shranjevanje pridelka
Ko ga enkrat posejete, se bo kaj hitro prikazal na površju in v približno 40‒45 dneh po setvi do popolnosti razvil liste. A to še ne pomeni, da jih tedaj lahko poberete, saj se mora dokončno razviti še glava v sredici, ki za to potrebuje še dodatne tri tedne. V tej zadnji fazi zalivanje ni več potrebno. Vseeno pa morate ves čas paziti, da ga ne zaraste plevel, ki ga v tem primeru lahko zaduši. Pazite tudi na škodljivce, ki se z njim radi prehranjujejo, predvsem stenice in bolhači, zato si preskrbite ekološke pripravke proti tem nepridipravom.
Ker se glave oblikujejo z različno hitrostjo, poskrbite, da jih odrežete, ko so za to godne, da tako naredite prostor za nove glave. Če imajo dovolj prostora, rezanje ni nujno, svež ostane kar dolgo časa in zlepa ne zmrzne. Glave za skladiščenje pobirajte le v suhem vremenu in ovojnih listov ne odrežite, pač pa jih pustite na glavi, da jo med skladiščenjem ščitijo. Najbolje je, da jih shranjujete pri 0 °C, preživi pa največ ‒5 °C. Če ga boste previdno hranili, ga lahko tako uporabljate celo pol leta, vendar pa ga zavijte v časopisni papir in ga hranite v hladnejšem prostoru, najbolje v kleti. V hladilniku namreč zdrži približno štirinajst dni, če je pri tem ovit v prozorno folijo. Priporočajo tudi, da jih s spodnjim delom zakopljete v pesek in da jih‒ preden jih shranite ‒ pustite, da dva dni venijo na soncu, ker se tako bolje ohranijo.
Kitajsko zelje je dobro za vse
Kitajsko zelje vsebuje veliko balastnih snovi, folno kislino in antioksidante ter številne vitamine. Med njimi A, B1, B2 in C. V njem najdete tudi niacin, beljakovine, maščobe, ogljikove hidrate ter fosfor, magnezij, železo, kalij in kalcij in fluor. Njegova prednost je lahka prebavljivost, saj veliko manj napenja kot običajno zelje in je zato primerno tudi za ljudi, ki imajo težave s prebavo ali uživajo dietno hrano. Izvrstno tudi ureja prebavo in pomaga krepiti srce in urejati težave z ožiljem, pospeši kri in skrbi za zdravje naših žlez.
Ima mil in osvežujoč okus in vsebuje zelo malo kalorij. Uporabljamo ga lahko na različne načine; sredica je zelo okusna za solato, rebra kitajskega zelja pa lahko pripravimo kot šparglje. Iz mladega zelja naredimo »špinačo«, pozneje, ko so glave dokončno razvite, lahko le-te uporabljamo na enak način kot ohrovt.
