Prijava
Zaradi visokih cen nafte v zadnjem času in povečane skrbi za okolje številne države iščejo rešitev v proizvodnji biogoriv. Vendar je ta rešitev svetovno strokovno in splošno javnost razdelila. Evropska unija je na primer določila cilj za povečanje deleža obnovljivih virov v porabi energije na 20 odstotkov do leta 2020, kar vsebuje najmanj 10 odstotkov deleža obnovljive energije v prometu. Iz naravnih virov pridobljena energija bo morda res zmanjšala svetovno odvisnost od fosilnih goriv in zmanjšala izpuste toplogrednih plinov, žal pa je proizvodnja biogoriv povezana z visokimi stroški, veliko porabo vode, krčenjem gozdov in uvajanjem neželenih kultur v ekosisteme, v svojem poročilu opozarja Program Združenih narodov za okolje (UNEP). Vse to močno presega ugodne učinke na okolje, ki jih biogoriva sicer prinašajo.
Raziskave so pokazale, da so rastline, ki jih uporabljajo za biogoriva, pogosto bolj invazivne kot druge rastline. Zato je pomembno vzpostaviti metode za ocenjevanje okoljskega vpliva pridelka, še preden se začne pridelava. Rastline, izbrane za pridelavo biogoriv, so že same po sebi odporne na škodljivce in težke pogoje ter kažejo visoko razmnoževalno zmogljivost, še najbolje pa uspevajo kot obsežno zasajene monokulture. Njihovo obsežno sajenje bo spodbujalo invazije, kar je še posebej zaskrbljujoče, če gre za območja, ki so blizu občutljivih naravnih območij z visoko vrednostjo biotske raznovrstnosti.
