Znanstveniki ugotovili, zakaj čas vse bolj beži

Bodi Eko
-
0
Znanstveniki ugotovili, zakaj čas vse bolj beži

Se tudi vam zdi, da čas vse hitreje beži? Se spomnite otroških dni, ko so starši in stari starši vedno tožili, kako čas teče? Kolikokrat se čudite, da je od določenega dogodka minilo že toliko mesecev ali let, vam se pa zdi, kot bi bilo včeraj? Znanstveniki so ugotovili, da je to povsem normalno. Ni važno, ali se v življenju zabavate ali ne, obstajajo psihološki in psihčni razlogi, da se nam s staranjem zdi, da čas hitreje mineva.

Eden od psiholoških razlogov je ta, da imamo s staranjem vse več utečenih navad. Zjutraj se oblačimo, peljemo v službo, kuhamo kosilo, pomivamo posodo, … vse več je takšnih opravil, ki jih delamo avtomatično. S tem naši možgani varčujejo z energijo. Tako je z leti vedno manj stvari, ki so v naši rutini od dneva do dneva drugačne. Tako se nam zdi, da čas hitreje beži, ker je vse manj stvari, ki si jih naši možgani zapomnijo kot nekaj posebnega, drugačnega.

Čas beži

Za otroke je vse novo in ponavadi se vsak dan naučijo kaj novega. Njihovi možgani so ves čas popolnoma aktivni in opazijo veliko več stvari, kot možgani odraslega ali starejšega človeka. Čudili se bodo novim rožicam, ki so pognale ob poti, zanimala jih bo nova kokoška pri sosedu, čudili se bodo kakšni novi jedi, … Tako zanje čas teče počasneje, vsaj občutek imajo takšen. Več pozornosti namenimo posameznemu trenutku, počasneje nam bo mineval čas.

Obstajajo pa tudi psihični razlogi za to. S starostjo se nam namreč znižuje raven dopamina, ki ima vpliv na naše zaznavanje časa.

Triki, kako upočasnimo čas

Prislite se, da vašega življenja ne pogojuje rutina in s tem upočasnite čas. Razmislite, kakšne stvari vas razveseljujejo, in pri kakšnih stvareh res doživljate trenutek in sedanjost. Ali je to igranje s svojim psom, igranje z otroki, sprehod po naravi, poslušanje glasbe, obisk gledališča, morda pa le zajtrk v postelji, fotografiranje, jahanje, … tako boste imeli nove spomine in čas se bo nekoliko upočasnil.

Poleg tega se znebite rutine. Seveda se morate zjutraj še vedno obleči, še vedno se boste vozili v službo in pomivali posodo. Ampak poskusite te stvari narediti drugače. Vstanite bolj zgodaj in spremenite jutranjo rutino, pojejte najprej odličen zajtrk in se šele nato oblecite. Po službi ne odidite takoj domov, zmenite se za kakšen sprehod s prijateljem, za kosilo naredite kaj posebnega, poiskusite kakšen nov recept. Če boste svoje rutine spremenili v nova doživetja, boste na svet gledali drugače in si življenje drugače zapomnili.

Čas pa hitreje mineva tudi, ker delate več stvari hkrati. Poskusite delati vsako stvar posebej. Najprej skuhajte kosilo, v miru ga pojejte in šele nato odprite televizijo. Gledanje televizije ob kuhanju in ob kosilu poskrbi, da pozabite kaj ste jedli. Če se igrate z otrokom, medtem ko telefonirate, niste pri stvari in tudi tega se kamlu ne boste več spomnili. Ko se igrate s svojimi mlački mislite le na to in uživajte v trenutku. Življenje bo manj stresno, bolj umirjeno in časa bo vsaj po občutku več.

Preprečite težave z mehujem

Bodi Eko
-
0
Preprečite težave z mehujem

Z vnetjem mehurja se po nekaterih raziskavah vsaj enkrat v življenju sreča okoli šestdeset odostkov žensk in okoli dvanajst odstotkov moških. Vnetje mehurja je boleča nadloga, ki se rada tudi ponavlja. Ker imamo ljudje veliko bakterij na območju danke, lahko pridejo v mehur po urinu iz sečnice. Ponavadi se to zgodi, ko oslabi imunski sistem. Tako kot imajo nekateri ljudje večkrat prebavne motnje, vnetje ušes ali so pogosteje prehlajeni, tako so nekateri bolj nagnjeni k vnetju mehurja. Nekatere ženske so že genetsko bolj nagnjene k vnetju mehurja zaradi urinarnega trakta, ki omogoča, da bakterije lažje potujejo po njem. Ko imate vnet mehur, ima običajno vaš urin neprijeten vonj, vnetje pa lahko povzroči bolečine v trebuhu in na območju medenice. Za vnetje mehurja je značilno tudi tako imenovano uriniranje po kapljicah, ko vas tišči na toaleto, a izločite le nekaj kapljic. Med uriniranjem in takoj po njem boste občutili pekočo in zelo neprijetno bolečino.

vnetje mehurja

Previdni pri spolnem odnosu

Za zdravje vašega mehurja lahko največ naredite sami s številnimi preventivnimi ukrepi. Možnost za okužbo mehurja povečujejo spolni odnosi. To ne pomeni, da jih morate črtati iz menija, ampak bodite previdni. Priporočljivo je, da pred in po spolnem odnosu izpraznite mehur.

Hkrati poskrbite za suhost in toploto intimnega predela ter območja spodnjega trebuha in križa. Če se kopate v morju, bazenu ali kje drugje, si ob prihodu na kopno preoblecite kopalke, da boste suhi. Poleg tega imejte v mrzlih mesecih vedno pokrit spodnji del hrbta, priporočljiva je tudi uporaba toplih spodnjih hlačk ali hlačnih nogavic ter spodnje majice ali bodija. Stopala imejte vedno topla in suha. Najbolje je, če nosite v torbici vedno suhe in tople rezervne nogavice. Z mehurjem so povezani tudi lasje. Ko si operete lase, jih dobro posušite. Če je vaša glava še vlažna, ne smete ven na mraz. Če že morate ven, poskrbite vsaj za toplo pokrivalo.

Za preventivo pred vnetjem mehuja veliko pijte. Na dan spijte tri litre vode ali nesladkanega čaja. Izogibajte se ali omejite količino živil, ki dehidrirajo. Takšna je denimo kava ali slane jedi. Izogibajte se tudi pitju sladkanih in gaziranih pijač, alkoholnim pijačam in kakavu.

Za preprečitev vnetja dobro skrbite za higieno intimnega predela, uporabljajte raje bombažine hlačke. Pri umivanje ne uporabljajte agresivnih mil, izogibajte se tudi penečim kopelim in kopanju v bazenu. Tudi tamponi našemu občutljivemu mehurju ne koristijo.

Za prvo pomoč

Za preventivo in za prvo pomoč ob blažjih unetjih mehurja skuhajte urološki (Ursi) čaj, katerega glavna sestavina je list vednozelenega gornika (Uvae ursi folium). Ta vsebuje hidrokinone, kot sta arbutin in metilarbutin, vsebuje flavonoide in čreslovine. Hidrokinoni delujejo protibakterijsko v sečilih. Urološki čaj vsebuje še preslico, list breze, korenino navadnega gladeža in koreniko plazeče pirnice, ki podpirajo delovanje listov vednozelenega gornika, ker povečajo izločanje vode iz organizma. Ker je vnetje mehurja pogosto tudi pri nosečnicah je tu na mestu opozorilo, da je za nosečnice urološki čaj prepovedan. Prepovedan je tudi za doječe matere in otroke mlajše od dvanajst let. Čaj pripravite tako, da veliko žlico prelijete s skodelico vrele vode in pustite delovati petnajst minut. Nato čaj precedite in še svežega spijete. Pri blagem vnetju mehurja ga pijte štirikrat na dan. Za preventive je ponavadi dovolj le občasno pitje. Pri blagem vnetju mehurja je priporočljivo tudi mirovanje in ležanje.

Kot pomoč pri blažjem vnetju mehurja ali za preventivo uporabljamo tudi brusnice. V lekarnah in specializiranih tgovinah najdete sok iz brusnic, s katerim lahko večkrat naredite kuro. Preizkusite lahko tudi zdravilno moč brusničnega čaja. Za osebe, ki imajo pogosto težave z mehurjem priporočamo, da imajo v torbici vedno s seboj brusnični koncentrat, najbolje kar v obliki kapsul. Ko boste začutile blago bolečino v mehurju, lahko takoj spijete brusnično kapsulo, ki bo pomagala pri vnetju.

Pri močnejših vnetjih mehurja potrebujete zdravniško pomoč, saj bo potrebno zdravljenje z antibiotiki. Če so bolečine prehude, vam bo zdravnik predpisal tudi zdravila za blaženje bolečin v predelu mehurja.

Izdelajte hranilno kremo iz medu

Bodi Eko
-
0
Izdelajte hranilno kremo iz medu

“V vseh kulturah ima kozmetika velik pomen, že v Antiki sta se med in mleko uveljavila kot lepotilna pripomočka,” pravijo pri čebelarstvu Lužar in dodajajo, da se je tudi lepa Kleopatra vsak dan kopala v medu in mleku. Kozmetika iz medu je po njihovih besedah primerna za vsak tip kože. Med zadržuje vlago, poleg tega so njegove sestavine zdravilne za kožo. Ker med kožo tudi čisti, ga priporočajo za najstnike, ki imajo ponavadi največ problemov z nečisto kožo.

Pri čebelarstvu Lužar svetujejo izdelavo hranilne in zdravilne kreme iz medu. Potrebujete dve žlici čebeljega voska, dve žlici kokosovega masla, tri žlice sezamovega olja, eno žlico olja pšeničnih kalčkov, dve žlici suhega kvasa, četrtino žlice boraksa in pet kapljic eteričnega lipovega olja. “Suh kvas prelijemo z vrelo vodo, pokrijemo z gazo ali papirnato brisačko in pustimo dva do tri ure. Potem vse skupaj precedimo skozi gazo in v vdo dodamo boraks,” opisujejo. V kotličku nad vodno kopeljo nato raztopite vosek in kokosovo maslo, temu pa dodamo še sezamovo olje in olje pčeničnih kalčkov. Med mešanjem dodajajte vodo s kvasom in boraksom, nato vse skupaj ohladite tako, da postavimo kotliček v hladno vodo. Ko se ohladi, dodajte eterično olje in mešajte, da se krema ohladi in strdi. “Krema je zelo hranljiva in obnavlja kožo. Pred spanjem jo nanesemo na roke, obraz in vrat,” svetujejo.

medena krema

Med pa lahko kot takega nanesete na kožo po celem telesu in ga po petnajstih minutah sperete z vodo. Koža bo postala bolj gladka, mehka in čista, saj obnajvlja njene površinske celice, hrani povrhnjico in spodbuja obtok kapilar. Primeren je za vse tipe kože, najbolj pa ga priporočajo za suho kožo, saj je zelo hranljiv in blaži izsušenost. V njem so vitamini, minerali in koristne aminokisline, zato ga toplo priporočajo v zimskih mesecih, ko je koža zaradi mrzlega vremena poškodovana. Med deluje tudi proti bakterijam in nekaterim glivicam.

Z medom proti staranju kože

Ker med zmanjšuje pore je priporočljiv tudi za kožo starejših oseb. Pomaga pri pomladitvi kože in preprečuje nastanek novih gub. Zelo enostavno masko lahko naredite iz beljaka in medu. V kozarcu zmešajte beljak, žlico medu, žlico mleka in majhno žličko eko deviškega oljčnega olja. Pred nanosom maske na obraz, opravite še piling obraza. Zmočite si obraz, nanj nanesite nekaj morske soli in si z mokro vato previdno vtirajte sol v kožo. Nato obraz dobro izperite in nanesite masko na obraz. Pustite jo delovati do dvajset minut. Sperite jo le z vodo, da ne uničite pozitivnega učinka medu.

Razpokane ustnice

S hladnejšim vremenom bodo tudi ustnice vse pogosteje razpokane in tudi pri tej tegobi pomaga med. Preden začnete s kuro z medom, odstranite odmrlo kožo na ustnicah. To lahko storite tako, da si z zobno ščetko s krožnimi gibi zmasirate ustnice. Nato si ustnice namažite z medom in pustite delovati okoli petnajst minut. Med bo nahranil ustnice in poskrbel za hitrejše obnajvljanje. Preden odidete na sonce, si ustnice zaščitite s kremo z zaščitnim faktorjem.

Obloga za obraz in kopel

V Čebelarstvu Lužar svetujejo tudi priprevo obloge za obraz. V lončeni posodi zmešajte rumenjak, žličko medu, žličko ovsene moke, žličko kisle smetane, štiri kapljice oljčnega olja in štiri kapljice limoninega soka. Vse skupaj dobro premešajte, oblogo pa nanesite na obraz in pustite delovati eno do dve uri. Obraz nato umijte s toplo vodo in namažite s hidratantno kremo. “Opisana obloga bo kožo nahranila, surovine, ki smo jih pri tem uporabili, so sveže in brez konzervansov,” dodajajo. Če obloga ostane, jo dajte v hladilnik, a jo kmalu porabite.

Če bi bile rade lepe kot Klepoatra poskusite tudi s kopeljo iz medu in mleka. Za polno kad vode potrebujete liter in pol mleka ter skodelico in pol medu. Kopajte se od petnajst do dvajset minut. Vaša koža bo nato voljna in mehka.

Shranjevanje gob za kulinarične okuse čez vse leto

Bodi Eko
-
0
Shranjevanje gob za kulinarične okuse čez vse leto

Pravilno shranjevanje gob je pomembno, saj le tako lahko v teh okusnih gozdnih sadežih uživamo skoraj vse leto. Obstaja pa nekaj različnih načinov.

Gobe z vidika hranljive vrednosti niso zelo bogate. Imajo malo kalorij in običajno le nekaj več beljakovin kot zelenjava. V nekaterih vrstah so tudi vitamin in tudi nekaj kalija. Nekatere vrste vsebujejo vitamin B12 in zato veljajo za zdravilne, a je teh bolj malo. Ena izmed njih je šitake. Poleg tega so gobe zelo težko prebavljive, zato niso primerne za otroke in ljudi z želodčnimi težavami. Zaradi tega tudi ni priporočljivo, da jih jemo v večjih količinah.

So pa gobe zelo okusne in zato jih imamo ljudje radi, zanje smo pripravljeni zgodaj vstajati in jih več ur in več dni zapovrstjo iskati po rastiščih. Njihova slabost je, da rastejo le ob določenem letnem času ob določenih vremenskih pogojih. In če je leto namenjeno gobam, je teh veliko in lahko si jih shranimo tudi za kasnejše tedne in mesece. Poglejmo si nekaj najbolj priljubljenih postopkov za shranjevanje gob.

shranjevanje gob

Enostavno shranjevanje gob: Sušenje

Za sušenje kot shranjevanje gob so najprimernejše gobe, ki imajo gosto meso, kot denimo jurčki. Pred sušenjem gobe dobro očistite, nato jih narežite na tri milimetre debele rezine. Položimo jih na papirnate brisačke ali prt in jih pustimo v zračnem prostoru. Priporočljivo je pogosto obračanje, vsaj enkrat na dan. Manjše in lažje gobe, kot so na primer lisičke in trobente, lahko nanizate na nitko, ki jo obesite v topel in dobro prezračen proctor. Lahko jih sušite tudi s sušilno napravo.

Ko bodo gobe suhe, bodo postale trde. Tedaj jih shranite v steklene kozarce, ki jih dobro in nepredušno zaprite. Papirnate vrečke za shranjevanje suhih gob niso preimerne, saj se v njih izgubi aroma. Dobro posušene gobe lahko zmeljete in tako naredite prah. Prah boste za okus lahko dodajali k omakam in juham. Po želji boste lahko prah predhodno namočili v vodi.

susenje-gob

Zamrznjene gobe so kot sveže

Zamrzovanje gob je enostavno, poleg tega pa bodo zamrznjene gobe obdržale dobro aromo. Ko jih zamrznemo, pa jih je najbolje uporabiti v roku treh mesecev, čeprav se od vrste do vrste razlikujejo. Jurčki so v skrinji lahko tudi eno leto, ježki pa postanejo že po par mesecih grenki in zdrizasti. Prav zaradi tega je najbolje, če shranjujete vsako vrsto posebej.

Ko gobe očistimo jih blanširamo ali pustimo surove. Nekatere vrste, kot so jurčki, so lahko surovi, štorovke pa moramo pred zamrzovanjem v kropu prekuhavati vsaj pet minut. Gobe, ki smo jih prekuhali le odcedimo, ohladimo in damo v vrečke. Surove gobe prav tako shranimo v vrečkah, pazimo le, da niso preveč mokre. Najbolje je, če v eno vrečko damo toliko gob, kolikor jih bomo uporabili za en obrok. Zamrznete lahko tudi že pripravljene jedi, kot so denimo panirane marele. Marele dobro očistimo in jih spaniramo. Nato jih položimo na pladenj in zmrznemo. Ko zamrznejo, jih damo v vrečke.

Ko boste pri kuhanju uporabljali zamrznjene gobe, jih še zamrznjene ocvrite ali specite. Pred uporabo jih ne odmrzujemo. Odtalimo jih le tedaj, ko jih dodajamo mesu. Odtaljenih gob pa ne smete ponovno zamrzniti, saj se bodo v tem primeru najverjetneje pokvarile.

Vlaganje v kis

Vlaganje gob vam bo vzelo malce več časa, zato vložite le tiste gobe, ki so vam zares všeč. Za kilogram gob boste potrebovali štiri decilitre kisa za vlaganje, malce rožmarina, lovorov list, nekaj zrn popra, nekaj manjših čebulic, strok česna in sol. Na koncu boste rabili še malce olja. Pogojno užitne gobe najprej kuhamo v vreli vodi pet minut. Gobe precedimo. Kisu dodamo osem decilitrov vode, v tekočino stresemo začimbe in zavremo. Ko tekočina zavre, kuhamo še petnajst minut in dodamo gobe. Vse skupaj kuhamo okoli osem minut, nato jih damo v čiste pasterizirane kozarce. Kozarce nato tesno zaprite in ohladite. Kasneje jih hranite v temnem prostoru.

Preberite si tudi članek o nabiranju gob

Danes na ulični pogovor o odnosu do okolja

Bodi Eko
-
0
Danes na ulični pogovor o odnosu do okolja

Danes ob 18.00 se na sprehajališču Breg v Ljubljani lahko udeležite Uličnega pogovora: Prihodnost je v spremenjenem odnosu do okolja. Z Boštjanom Tadlom se bo pogovarjala Vida Ogorelec, direktorica Umanotere, Slovenske fundacije za trajnostni razvoj, dogodek pa poteka v okviru projekta Knjižnica pod krošnjami. V primeru lepega vremena bo razprava pred Hišo EU na Bregu 14, v primeru slabega vremena pa v ozelenjeni konferenčni dvorani v pritličju Hiše EU.

pogovor o okolju

“Narava nas sili, da nekaj spremenimo. Omejitve prostora in virov na našem planetu nas opominjajo, da prihodnost naše civilizacije ni v materialni rasti, ampak moramo izkoriščati neomejene potenciale svojega uma in ustvarjalnosti,” piše v vabilu na dogodek. Vida Ogorelec bo opozorila na to, da je naše obremenjevanje okolja velik in vseobsegajoč problem: “Odvisnost od fosilnih goriv ni le problem, povezan s podnebjem, gre tudi za vzorec naše civilizacije, ki je zelo linearen – vire črpamo, jih hitro porabimo in odvržemo v obliki odpadkov ali onesnaženega ozračja. Ta model vzdrži le kratkoročno, dolgoročno ne.” V pogovoru se bodo dotaknili tudi problematike virov, ki jih je malo in jih nekoč ne bo več. Nekateri vidijo največjo težavo v naraščanju svetovnega prebivalstva,  gostja Vida Ogorelec pa je prepričana, da se največji problem skriva v pohlepu razvitega dela prebivalstva: “Vsi skupaj bi morali živeti skromneje, saj zahodni svet, ki je vzor vsem ostalim, porabi preveč.”

 

O gostji vidi Ogorelec povedo, da že trideset let išče, raziskuje in preizkuša poti, ki bi nas iz sedanjega neravnovesja popeljale proti viziji trajnostne družbe. Je ustanoviteljica in direktorica Umanotere, Slovenske fundacije za trajnostni razvoj. Po izobrazbi je univerzitetni diplomiran inženir arhitekture z magistrsko diplomo MFA za temo Vpliv oblikovanja na okolje, Academy of Art College, San Francisco, ZDA. V letih 1993-94 je bila svetovalka ministra za stike z javnostmi na Ministrstvu za okolje in prostor. Leta 1994 je ustanovila Umanotero, kjer je v dvajsetih letih njenega delovanja vodila vrsto nacionalnih in mednarodnih projektov. Leta 2006 je na usposabljanju v Nashvillu v ZDA pridobila licenco za izvajanje multimedijskega predavanja Ala Gora o podnebnih spremembah, na katerem temelji dokumentarni film Neprijetna resnica in izvedla več kot 150 predavanj v Sloveniji in tujini. Bila je pobudnica Plana B za Slovenijo (trajnostne razvojne vizije za Slovenijo in pobude za trajnostni razvoj, mreže nevladnih organizacij) in odmevne kampanje Za zeleni razvojni preboj.

Stresno življenje? Preženite ga z barvami.

Bodi Eko
-
0
Stresno življenje? Preženite ga z barvami.

Barve v našem domu, v službi, vplivajo na naše počutje, na naša čustva in vedenje. Zato je toliko bolj pomembno, da za stene izberemo primerne barve. Zaradi pravilne izbire boste morda večkrat nasmejani in dobre volje. Vsekakor pa se mora barva sten ujemati z dekorjem in pohištvom.

Največkrat se odločamo za belo bravo, ki je tudi sicer odlična izbira. Bela pomeni mladost in nedolžnost, spominja pa nas na snažne, čiste in sterilne prostore. Je nevtralna barva, ki jo zlahka kombiniramo z najrazličnejšim pohištvom in dekorjem. Če boste za stene uporabili belo bravo, boste težko zgrešili, z njo boste sporočali nežnost, mehkobo, barva vas bo pomirjala. Pazite le, da z belo ne boste pretiravali, saj vas bo preveč bele spravljalo v slabo voljo.

barve in stres

Zeleno, ki te ljubim zeleno

Med vsemi barvami najverjetneje prav zelena deluje na človeka najbolj pomirjujoče, saj je to barva narave. Poleg tega imate na voljo paleto zelene barve. Lahki zeleni toni so s svojim pomirjujočim učinkom idealni za spalnico ali dnevno sobo, temnejše tone pa strokovnjaki priporočajo v kuhinji in jedilnici. Zelena barva sten povečuje razigranost, nevtralnost, bolj bomo prilagodljivi in pripravljeni na kompromise. Prav zaradi pomirjujočega učinka je zelena barva pogosta tudi v bolnišnicah, šolah in vrtcih. Tudi tu pa velja pravilo zmernosti. Preveč zelene vas lahko naredi ljubosumne in negotove. Zeleno bravo lahko kombinirate z nežno rumeno, ki v tej kombinaciji prav tako zmanjšuje stress in deluje pomirjujoče.

Na nas bo delovala še najbolj pomirjujoče tako imenovana zelena stena, kjer imamo po celi steni obešene žive rastline. Takšna stena je dražja in zanjo boste potrebovali občutno več časa. Zavzela bo tudi nekaj več prostora, a izgleda lepo, pa še učinek na naše telo in duha bo pozitivnejši.

Modra za bolj drzne

Pozitivno pa bo na nas vplivala tudi modra barva, ki jo strokovnjaki prav tako priporočajo v dnevni sobi. Če želite sobo bolj poudariti, uporabite temno modro, saj pomaga zmanjševati stres in napetost. Svetlo modri in svetlo zeleni odtenki pa so lahko tudi poživljujoči in nas napolnijo z energijo.

Okenski zeliščni vrtiček

Bodi Eko
-
0
Okenski zeliščni vrtiček

Na okenski polici lahko gojimo paleto zelišč, ki nam bodo popestrila dom in okuse v kuhinji. Za okenski zeliščni vrtiček priporočamo majhne lončke. Zelišča namreč ni priporočljivo gojiti skupaj v istem lončku, saj jih pogosto menjamo s svežimi rastlinami. Nekatera zelišča lahko jeseni izkopljete iz vaših vrtov in presadite v lončke na okensko polico. Takšna sta denimo bazilika in ciprski origano.

Zeliščni vrt v lončkih

Bazilika za menstrualne bolečine

Bazilika mora biti na toplem, v zavetju, zemlja mora biti vlažna, ampak ne ves čas premokra. Najbolje je, če jo obirate postopoma in ji sproti trgate vršičke. S tem preprečite cvetenje, bazilika pa se bo na ta način bogato razraščala.

Bazilika je nepogrešljiva v mediteranski kuhinji, poznamo pa okoli šestdeset njenih različic. Sveže, zamrznjene ali posušene liste lahko uporabljate kot dodatek k ribjim jedem, juham, jedem iz mletega mesa, v solate, omlete, tudi v rižote ali razne paradižnikove omake za testenine. Iz nje lahko naredimo tudi okusen in zelo zdrav pesto.

Velikokrat pozabimo na njene zdravilne lastnosti, čaj iz bazilike je namreč izjemno zdravilen. Naredite ga tako, da dve čajni žlički posušene bazilike prelijete s skodelico vrele vode in pustite stati deset minut. Čaj precedite in ga pijte pri menstrualnih bolečinah, čaj bo pomagal tudi pri težavah v meni. Z izpiranjem in grgranjem tega čaja si lahko pomagate tudi pri zadahu iz ust in vnetem grlu.

Ciprski origano proti zobobolu

Najboljše bo uspeval v rodovitnih, dobro odcedenih tleh, ki zadržujejo dovolj vlage. Na vrtu je treba redno odstranjevati plevel, da ga ne zaduši. V lončku ga redno zalivamo, da bo ves čas v enakomerno vlažnih tleh.

Njegove liste lahko uporabimo sveže, zamrznjene ali jih sušimo. Tako kot pri baziliki jih trgamo sproti po potrebi. Uporabimo ga za nadeve, za mesne jedi, juhe in omlete.

Čaj naredimo tako, da dve žličke posušenega origana prelijemo s skodelico vrele vode in ga po desetih minutah precedimo. Lahko ga uporabite proti kašlju, v tem primeru mu dodajte med. Čaj sicer pomaga še pri driski in napenjanju. Lahko ga grgrate pri zobobolu ali pri vnetju grla in ustne votline.

Drobnjak za solatne prelive

Na okenski polici pa imamo lahko še številna druga zelišča, kot je denimo drobnjak. Zunaj gojenemu drobnjaku v jeseni propadejo vsi nadzemni deli in znova ga uzremo šele spomladi, ko poženejo novi listi. Drobnjaku redno odstranjujte razvijajoče se cvetne steble, saj boste tako spodbujali razvoj novih listov. Drobnjak imate lahko tudi v cvetličnem lončku, ki je poleti zunaj, jeseni ga odnesete v hišo. Tako bodo njegovi listi uporabni do sredine zime.

Njegove liste uporabljamo za pripravo raznih prelivov za solate. Najenostavneje je, če svež drobnjak nasesekljamo in zmešamo s kislo smetano, oljčnim oljem in soljo. Liste uporabljamo tudi za izboljševanje okusa juh, omlet, sirovih namazov, lahko jih dodamo tudi v sendvič ali med krompir.

Peteršilj za imunski sistem

Tudi peteršilj lahko raste na vrtu in v lončku. Ustreza mu veliko svetlobe in toplote, morate pa ga redno zalivati, da bo zemlja vlažna. Tudi peteršilj trgamo po potrebi in ga še svežega uporabimo v kuhi. Peteršilj, ki ga boste gojili v hiši, bo bogato rodil tudi pozimi. Njegove liste pogosto uporabljamo v juhah, pri solatnih prelivih, omakah, veliko ga uporabljajo za okras k jedem.

Njegov čaj naredite tako, da veliko žlico peteršilja prelijete s skodelico vrele vode. Počakate pet minut in precedite. Čaj lahko uporabite za težave s prebavo, napihnjenostjo, krči ali pri zastajanju vode. Obenem čisti telo in krepi imunski sistem.

Timijan pa za obare

Tudi timijan lahko gojimo tako na vrtu kot v lončku, potrebuje pa veliko svetlobe, tla pa ne smejo biti preveč napita z vodo. Njegove liste ali sveže poganjke sproti trgamo, lahko jih posušimo ali zamrznemo.

Njegovi listi se uporabljajo za razne obare in mesne jedi. Če boste dodajali k jedem svež timijan, boste deležni tudi njegovega zdravilnega učinka. Timijan je antioksidant, poleg tega je bogat z manganom, ki ureja presnovo. Hkrati krepi in podpira možganske funkcije. Strokovnjaki zato svetujejo, da bi ga morali vključiti v prehrano starostnikov zaradi pešanja možganske funkcije in v prehrano otrok, ki imajo motnje pozornosti in so hiperaktivni.

Za srečo se je treba potruditi

Marica Petrovič
-
0
Za srečo se je treba potruditi

Pokurili smo prav vse »ta prave« zaloge, ki nas ohranjajo vitalne in pri dobrem počutju. Pri tem mislim predvsem na koristne sestavine, ki so nujno potrebne za uravnovešeno delovanje našega organizma. Morda ste vi eden izmed srečnežev, ker vam letos ne primanjkuje železa, magnezija, selena, cinka, kalcija in kalija ter vitaminov B, C in E. V pomanjkanju smo vse lažje dostopni različnim okužbam. Pomanjkanje vitaminov nam na široko odpre vrata motnjam krvnega obtoka, občutku utrujenosti, pobitosti in bolečinam v glavi. Pomanjkanje vitaminov skupine B, predvsem vitaminov B1 in B6, nam niža raven hormona sreče – serotonina v možganih, kar nam povzroča nezadovoljstvo, slabo razpoloženje ter povečano občutljivost na bolečine. Veliko B-vitamina je v pivskem kvasu, pšeničnih kalčkih in vseh polnovrednih izdelkih.

Sreča

Zaspani in še vedno utrujeni …

Ne razmišljajte preveč o tem! Pričnite aktivno. Najbolj pomembno je, da si v glavi uredite svoje miselne aktivnosti. Le potrudite se in če imate priložnost, pojdite v naravo med drevje, podajte se čez širna polja, kjer se vam nenadoma odpre pogled na naša zelena hribovja in skalne vrhove. Morda se povzpnete na bližnji hrib, izberete za začetek Šmarno goro ali Svetega Primoža nad Kamnikom, če ste na srečo kje v njuni bližini. Verjemite mi, da se boste naužili svežega zraka, saj prav pomanjkanje kisika upočasni delovanje organov. Prepotili se boste in se ustrezno tudi motivirali. Zvečer ne boste mogli verjeti svojim očem. Začutili boste prijetno toploto, tudi izraz na vašem obrazu bo popolnoma drugačen, za kar vem, da si zelo želite. Imejte se vsaj malo radi!

Bodimo vsestransko aktivni

Vsakodnevna telesna aktivnost na prostem krepi mišice, krvni obtok in tudi možgane. V možganih se poveča prekrvavitev in živčne celice se aktivirajo. Presnova postane živahnejša, delovanje srca pa se okrepi. Telesna dejavnost pa pozitivno deluje tudi na krvne maščobe.

 

[quote_box_center]

Z gibanjem spodbudimo tvorbo hormonov sreče, stresni hormoni pa se lažje znižajo.

In končno: vsi vemo, kako dobro spimo po dnevu, ki ga preživimo na svežem zraku!

Lepo je hoditi po soncu, ki v nas obnavlja zaloge vitamina D.

[/quote_box_center]

 

Moteno spanje

Noči so krajše, vse več je med nami takih, ki jih prebuja dnevna svetloba. Svetloba je tista, ki preprečuje izločanje melatonina – spalnega hormona, ki skrbi za uravnavanje spanca in naše budnosti. Nekateri potrebujemo kar do 7 ur spanja, drugi za normalno funkcioniranje le nekaj ur. Pa recite, da si nismo različni!

Primanjkuje vam hormona sreče –serotonina

Serotonin se tvori s pomočjo aminokisline triptofan, ki je organizem ne more tvoriti sam, temveč jo prejema s pomočjo hrane, ki vsebuje veliko beljakovin. Serotonin posredujeinformacije med živčnimi celicami. Posega v naš ritem spanja inbedenja,skrbi za naše dobro počutje, zadovoljstvo ter za dvig pravega zagona.

Sreča

Melatonin je hormon večne mladosti

Melatonin je hormon, ki ga sintetizira žleza češarika v možganih. Kontrolira dnevni ritem drugih hormonov, spanje, imunski sistem in miselne funkcije možganov. Količina hormona, ki ga uspe sintetizirati češarika, po 25. letu začne upadati. Po 80. letu starosti ga ne izdeluje več.

Melatonin je tudi močan antioksidant

Naše telo ga ustvarja samo iz seratonina, lahko pa ga v telo vnesemo tudi s pripravki ali hrano. Manjše količine ga vsebujejo že mandlji, sončnična semena, gorčica, banane, češnje, grozdje, paradižnik, čebula, oves, riž in koruza. Nekaj ga proizvaja tudi črevesna mikroflora. Melatonin nima samo hormonske funkcije. Ker je topen tako v maščobah kot v vodi, izredno lahko prehaja skozi celične membrane in vstopa v celične mitohondrije, kjer se odvija celično dihanje. V možganih nevtralizira proste radikale takoj ob njihovem nastanku.

Bodite vsaj malo srečni

Ne morete, da ne bi bili spet v stresni situaciji, ki vam koncentracijo seratonina res že nevarno znižuje? Vsekakor ima pri izboljševanju vašega razpoloženja in pri odpravi stresa ta hormon sreče veliko vlogo. Moram vam povedati, da se nam v stanju stresa njegova koncentracija zaradi vpliva stresnega hormona – kortizola v telesu nevarno znižuje. V toplejšem delu leta se potrudimo in si ga naberimo čim več. Telo ga sicer tvori iz esencialne aminokisline triptofan s pomočjo vitamina B6 – piridoksina. Najdemo ga v rastlinski hrani, na primer v spirulini, lanu, sezamu, arašidih, mandljih, indijskih oreščkih, soji, leči, v datljih inbananah, sicer pa tudi v jajcih, mlečnih izdelkih in mesu. Za vzdrževanje koncentracije seratonina je treba kot vir piridoksina uživati polnovredna žita, banane, kvas in zelenjavo.

Uživajmo čim več različnega zelenja

Posezimo po rastlinskih beljakovinah, ki jih telo lažje razgradi in absorbira kot živalske. Te beljakovine tudi ne povzročajo raka. Omogočajo pa kakovostno tvorbo mišičevja in ne maščevja. Čudovit dokaz za to so gozdne rastlinojede živali. Ali ste, denimo, že videli debelega gamsa?

Razlike med rastlinskimi in živalskimi beljakovinami:

Vse bolj se priporočajo nepredelane rastlinske beljakovine. Živila rastlinskega izvora vsebujejo res manj beljakovin v primerjavi z živalskimi, vsebujejo pa tisto ustrezno kombinacijo aminokislin v pravih razmerjih. Nepredelana rastlinska hrana ima vsekakor prednosti! Škodila vam ne bo niti pravilna kombinacija z živalskimi beljakovinami ob ustreznih aktivnostih.

Prve kašice iz sezonskih živil

Bodi Eko
-
0
Prve kašice iz sezonskih živil

Trenutno imamo na naših vrtovih in v sadovnjakih veliko dobrega sadja, ki je odlično za pripravo kašic za dojenčka. Predstavljamo nekaj namigov, kako jih pripravimo in kako shranimo.

Otroška hrana in buče

Buče varujejo pred soncem

Po najnovejših strokovnih smernicah začnemo s hranjenjem dojenčkov nekje med četrtim in šestim mesecem. Najbolje je, da opazujemo otroka, ki nam bo pokazal, kdaj je najboljši čas za uvajanje goste hrane. Primeren čas je tedaj, ko refleks potiskanja jezička iz ust izgine. Če boste dali otroku v usta žličko in jo bo z jezičkom potisnil ven, na hranjenje z gosto hrano najbrž še ni pripravljen. Ko si bo želel goste hrane, se bo začel zanimati za hrano, ki jo jeste, začel se bo stegovati proti hrani, saj bi jo želel prijeti.

Eno izmed prvih dovoljenih živil je buča, ki jo večina dojenčkov naravnost obožuje. Buče so lahko prebavljive, vsebujejo veliko topne vlaknine pektina in rudnin, predvsem kalija, fosforja in železa. Oranžne buče so znane tudi po veliki vsebnosti antioksidantov karotenoidov, ki nas varujejo pred škodljivimi učinki sonca, staranja in degeneracijo rumene pege.

Njihova priprava za dojenčkovo kašico je zelo enostavna. Bučo najprej olupimo in odstranimo del s semeni. Njeno meso narežemo na koščke in ga v posodi z nekaj vode kuhamo, dokler se ne omehča. Običajno je dovolj 15 minut. Uporabimo še palični mešalnik in kašica je narejena. Ker dojenčki pojedo izjemno malo, bo velika količina kaše ostala nedotaknjena. Zato jo lahko enostavno zamrznete in uporabite naslednjič. Kašico lahko uporabite tudi za pripravo bučne juhe za odrasle, dodate ji le nekaj vode, soli, olja, mleka oziroma smetane za kuhanje. Zamrznete lahko tudi surove buče, najbolje je, da so naribane, ali narezane na koščke. Tako jih boste najlažje uporabili za kuho.

Bučke proti boleznim srca

Med prvo dojenčkovo hrano lahko uvrstimo tudi okusne bučke, ki so prav tako lahko prebavljive. Vsebujejo veliko vitaminov in mineralov, betakaroten, vitamin C, B in E, lutein, kalij, fosfor, kalcij, mangan in magnezij. Po številnih raziskavah bučke znižujejo raven holesterola v krvi in preprečujejo bolezni srca.

Mlade bučke dobro operite in jih kar z olupkom in sredico narežite na koščke. Kuhamo jih prav tako kot buče. Če je dojenček že poizkusil gosto hrano, jim lahko dodate tudi oljčno olje, pridobile bodo na okusu. Tudi bučke lahko kuhane ali surove zamrznemo in uporabimo še v naslednjih mesecih.

Otroške kašice

Jabolka so odličen antioksidant

Med prve kašice lahko uvrstimo tudi jabolka, ki jih je v izobilju. Jabolka so vir flavonoidov, ki učinkujejo kot antioksidant. So bogat vir z vitamin, kot so vitamin A, B1, B2, B3, PP, B6, H in C. Vsebuje tudi minerale, kot so kalij, natrij, fosfor, kalcij, magnezij, žveplo, klor, železo, mangan, baker, aluminij, jod, bor, silicij in še nekaj drugih.

Prvo kašico pripravimo tako, da jabolka olupimo, meso narežemo na koščke in jih skuhamo. Nato jih pretlačimo s paličnim mešalnikom in ponudimo dojenčku. Jabolka lahko zmešamo tudi z bučami, bučkami, krompirejm, korenčkom, rižem ali hruškami. Vse jedi so lahko prebavljive in primerne za začetno obdobje hranjenja z gosto hrano.

Če imamo preveč jabolk, lahko iz njih naredimo sok, ki ga bodo lahko uživali tudi naši malčki. Uporabimo jabolka, ki so zrela in niso nagnita ali plesniva. Lahko so potolčena, ne smejo pa biti nedozorela. Ponavadi plodovi na eni jablani dozorijo postopoma in ne vsi naenkrat. Zato jo je najbolje obirati postopoma. Če imamo večjo količino jabolk, jih operemo v velikem koritu ali kadi, kjer jih predhodno pustimo namakati, saj se tako lažje operejo. Nato jih narežemo in stisnemo v stiskalnici.

Jabolčni mošt lahko filtriramo, nato pa segrevamo do osemdeset stopinj Celzija. Tako bomo preprečili delovanje encimov in mikroorganizmov. Ko sok nato prelijemo v steklenice, te položimo vodoravno, da pasteriziramo še vrat steklenice in zamašek. Po nekaj minutah jih položimo v hladno vodo, da se ohladijo. Steklenice nato hranite v temnem in hladnem prostoru.

Iz male želvice orjaška želva

Bodi Eko
-
0
Iz male želvice orjaška želva

Ste se tudi vi kdaj raznežili ob malih želvicah, ki plavajo v trgovinah z živalmi? Male ljubke želvice omamijo veliko otrok in posledično odraslih, da jo kupijo. Zanjo ne porebujete veliko. Le hrano, manjši akvarij in nekaj časa. Pa je to res? Bo ta želvica za vedno ostala le želvica? Ste preverili njeno življenjsko dobo? To ni igrača in otroci se je najpogosteje hitro naveličajo.

Invazivna želva rdečevratka

Pred leti ste v trgovinah lahko kupili ljubko želvo rdečevratko, po latinsko  Trachemys scripta elegans. Njena prodaja je danes prepovedana, jo pa še vedno lahko najdemo v številnih domačih akvaterarijih, saj je bila še pred nekaj leti v trgovinah najpogostejša. Njeno prodajo so prepovedali, ker so se jih ljudje velikokrat naveličali in izpustili v najbližjo vodo na prostem. Mala želvica je že v letu in pol prerasla majhen akvaterarij in treba bi bilo kupiti novega, dražjega. Veliko ljudi je želvo raje izpustilo. Ker pa so rdečevratke močno invazivne in izpodrivajo avtohtono močvirsko sklednico, Emys orbicularis, je zdaj njihova prodaja prepovedana. Kljub temu ni prepovedano njeno posedovanje, kupimo jih pa še vedno lahko pri kakšnem gojitelju.

Življenjska doba rdečevratk je dolga, ponavadi od dvajset do štirideset let. Zato jo še vedno najdemo v veliko domovih. Samčki so nekoliko manjši in zrastejo do dvajset centimetrov, samičke so lahko velike tudi trideset centimetrov. Zato so njene potrebe po prostoru velike, kar je povezano tudi z denarjem in časom. Prav zaradi tega se še vedno veliko neodgovornih ljudi odloča za enostavno, a nevarno izpustitev.

rdečevratka želva

Želva rumenovratka

Želvo rdečevratko na trgovskih policah najpogosteje menja želva rumenovratka oziroma rachemys scripta scripta. Prav tako kot za rdečevratko velja, da so to zahtevna živa bitja, ki zrastejo, dolgo živijo in hitro umažejo akvarij. Preden otroku odrečete psa ali mačko in mu v zameno podarite želvico, dobro premislite. Ji boste res čez čas kupili akvarij dolg vsaj en meter, boste res zanjo skrbeli še naslednjih trideset let in ji redno čistili akvarij?

Naša sklednica pa ogrožena

“Močvirska sklednica je naša edina sladkovodna vrsta želve. Zgornja stran oklepa je temna in posuta z drobnimi rumenimi pegami, ki so pri samicah pogosto žarkasto razporejene. Tudi na glavi in drugih vidnih delih telesa so rumene pege na temnejši podlagi. Na okončinah je med prsti prisotna plavalna kožica, telo je dolgo od dvajset do trideset centimetrov,” so jo opisali strokovnjaki, ki so sodelovali pri projektu “Plazilci Slovenije – Jih poznamo?”

Sklednico uvrščamo na rdeči seznam ogroženih živalskih in rastlinskih vrst. Sodi med najbolj ogrožene vrste, njihovo število žal še vedno upada in lahko le upamo, da ne bo nekoč popolnoma izumrla. Njen največji sovražnik je človek, ki ji odvzema primerna bivališča v naravi.

V Sloveniji živi v dobro zaraščenih stoječih in tekočih vodah, ki imajo muljasta tla. Najdemo jo predvsem v barjih, mlakah, ribnikih in tudi rekah, potokih, jezerih ali poplavnih območjih. Pred izsuševanjem je bila pogosta na Ljubljanskem barju, nato pa je njeno število močno upadlo. Vidimo jo lahko v Beli krajini, v Sečovljanskih solinah, na Kočevskem, ob reki Krki in v severnovzhodnem delu Slovenije ob reki Muri.

Kljub opozorilom, žal še vedno prihaja do uničenja mokrišč zaradi urbanizacije in gradnje cest, k njeni ogroženosti pa pripomore tudi prekomerna uporaba pesticidov v kmetijstvu. Poleg tega nanjo negativno vpliva spuščanje rdečevratke v okolje, saj imata isto bivališče in sta si tekmici. Zato vaših ljubljenk ne spuščajte v okolje. Bodite odgovoren skrbnik, kupite raje večji akvaterarij ali naredite svoj ribnik.

1...858859860...1.153Stran 859 od 1.153