Ste se tudi vi kdaj raznežili ob malih želvicah, ki plavajo v trgovinah z živalmi? Male ljubke želvice omamijo veliko otrok in posledično odraslih, da jo kupijo. Zanjo ne porebujete veliko. Le hrano, manjši akvarij in nekaj časa. Pa je to res? Bo ta želvica za vedno ostala le želvica? Ste preverili njeno življenjsko dobo? To ni igrača in otroci se je najpogosteje hitro naveličajo.
Invazivna želva rdečevratka
Pred leti ste v trgovinah lahko kupili ljubko želvo rdečevratko, po latinsko Trachemys scripta elegans. Njena prodaja je danes prepovedana, jo pa še vedno lahko najdemo v številnih domačih akvaterarijih, saj je bila še pred nekaj leti v trgovinah najpogostejša. Njeno prodajo so prepovedali, ker so se jih ljudje velikokrat naveličali in izpustili v najbližjo vodo na prostem. Mala želvica je že v letu in pol prerasla majhen akvaterarij in treba bi bilo kupiti novega, dražjega. Veliko ljudi je želvo raje izpustilo. Ker pa so rdečevratke močno invazivne in izpodrivajo avtohtono močvirsko sklednico, Emys orbicularis, je zdaj njihova prodaja prepovedana. Kljub temu ni prepovedano njeno posedovanje, kupimo jih pa še vedno lahko pri kakšnem gojitelju.
Življenjska doba rdečevratk je dolga, ponavadi od dvajset do štirideset let. Zato jo še vedno najdemo v veliko domovih. Samčki so nekoliko manjši in zrastejo do dvajset centimetrov, samičke so lahko velike tudi trideset centimetrov. Zato so njene potrebe po prostoru velike, kar je povezano tudi z denarjem in časom. Prav zaradi tega se še vedno veliko neodgovornih ljudi odloča za enostavno, a nevarno izpustitev.
Želva rumenovratka
Želvo rdečevratko na trgovskih policah najpogosteje menja želva rumenovratka oziroma rachemys scripta scripta. Prav tako kot za rdečevratko velja, da so to zahtevna živa bitja, ki zrastejo, dolgo živijo in hitro umažejo akvarij. Preden otroku odrečete psa ali mačko in mu v zameno podarite želvico, dobro premislite. Ji boste res čez čas kupili akvarij dolg vsaj en meter, boste res zanjo skrbeli še naslednjih trideset let in ji redno čistili akvarij?
Naša sklednica pa ogrožena
“Močvirska sklednica je naša edina sladkovodna vrsta želve. Zgornja stran oklepa je temna in posuta z drobnimi rumenimi pegami, ki so pri samicah pogosto žarkasto razporejene. Tudi na glavi in drugih vidnih delih telesa so rumene pege na temnejši podlagi. Na okončinah je med prsti prisotna plavalna kožica, telo je dolgo od dvajset do trideset centimetrov,” so jo opisali strokovnjaki, ki so sodelovali pri projektu “Plazilci Slovenije – Jih poznamo?”
Sklednico uvrščamo na rdeči seznam ogroženih živalskih in rastlinskih vrst. Sodi med najbolj ogrožene vrste, njihovo število žal še vedno upada in lahko le upamo, da ne bo nekoč popolnoma izumrla. Njen največji sovražnik je človek, ki ji odvzema primerna bivališča v naravi.
V Sloveniji živi v dobro zaraščenih stoječih in tekočih vodah, ki imajo muljasta tla. Najdemo jo predvsem v barjih, mlakah, ribnikih in tudi rekah, potokih, jezerih ali poplavnih območjih. Pred izsuševanjem je bila pogosta na Ljubljanskem barju, nato pa je njeno število močno upadlo. Vidimo jo lahko v Beli krajini, v Sečovljanskih solinah, na Kočevskem, ob reki Krki in v severnovzhodnem delu Slovenije ob reki Muri.
Kljub opozorilom, žal še vedno prihaja do uničenja mokrišč zaradi urbanizacije in gradnje cest, k njeni ogroženosti pa pripomore tudi prekomerna uporaba pesticidov v kmetijstvu. Poleg tega nanjo negativno vpliva spuščanje rdečevratke v okolje, saj imata isto bivališče in sta si tekmici. Zato vaših ljubljenk ne spuščajte v okolje. Bodite odgovoren skrbnik, kupite raje večji akvaterarij ali naredite svoj ribnik.