Prijava
Prihajajo hladnejši dnevi in z njimi nova kurilna sezona. Dobro se pripravite nanjo, da vas ne bo presenetil smrtonosen ogljikov oksid, nekaterim bolj znan kot ogljikov monoksid (CO).
V Sloveniji se z ogljikovim monoksidom vsako leto nenamerno zastrupi veliko ljudi, več deset jih potrebuje bolnišnično pomoč. Samo leta 2012 so na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) zabeležili 66 hospitalizacij zaradi nenamernih zastrupitev, leta 2006 pa kar 19 smrtnih žrtev. V statisko niso bili všteti samomori.
Kje nastaja tihi morilec
“Z ogljikovim monoksidom se lahko zastrupimo vsi, poleg tega pa ga s čutili ne moremo zaznati, zato ga tudi imenujemo tihi morilec,” opozarjajo na inštitutu. Za preprečevanje zastrupitev z ogljikovim monoksidom svetujejo reden pregled in vzdrževanje kurilnih naprav in dimnikov ter redno prezračevanje bivalnih prostorov. Drva za kurjavo naj bodo čim bolj suha, previdno morate uporabljati tudi generatorje električne energije, saj pri svojem delovanju sproščajo ogljikov monoksid.
“V bivalnih prostorih lahko nivo ogljikovega monoksida naraste zaradi nepravilne namestitve, vgradnje, delovanja ali vzdrževanja peči na drva in premog, kaminov ter plinskih gorilnikov za ogrevanje prostorov in vode,” opisujejo na NIJZ. Dodajajo, da lahko nivo ogljikovega monoksida naraste v stanovanju tudi pri nepravilno zgrajenem, pokvarjenem ali slabo vzdrževanem dimniku ali ventilacijskem sistemu, poleg tega pa lahko prodre v stanovanje tudi iz kleti s pečjo, iz garaže s prižganim avtomobilskim motorjem, ali iz sosednjega stanovanja skozi ventilacijski sistem.
“Vseeno pa obstaja rešitev tudi za nevidni in tihi ogljikov monoksid, saj nas na morebitno nastajanje in kopičenje ogljikovega monoksida v stanovanju lahko pravočasno opozori alarmna naprava oziroma javljalec ogljikovega monoksida v zraku,” pravijo.
Zakaj pride do zastrupitve
Ker ogljikovega monoksida ne moremo ne videti, okusiti, ali vonjati, lahko pogosto ukrepamo šele, ko do zastrupitve pride. “CO pri vdihovanju ne draži sluznic, zato ga ne moremo zaznati in se pravočasno umakniti iz zastrupljenega območja. V pljučih se CO hitro vsrka v kri in nato
porazdeli po celem telesu, kjer se veže na proteine, ki vsebujejo železo ali baker,” opozarjajo v Centru za zastrupitve, ki deluje v okviru Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana.
Razlagajo, da so najpomembnejši proteini, na katere se veže ogljikov monoksid hemoglobin, mioglobin in citokrom oksidaza. Na hemoglobin se ogljikov monoksid veže z 240-krat večjo afiniteto kot kisik in tako zmanjša kapaciteto hemoglobina za prenos kisika po krvi, kar povzroči pomanjkanje kisika v tkivih.
“Poleg tega CO zavre tudi celično dihanje z zavrtjem delovanja citokrom oksidaze. Zaradi pomanjkanja kisika in zavrtja celičnega dihanja so pri zastrupitvi z ogljikovim monoksidom najprej in najbolj prizadeti možgani,” opozarjajo. Zastrupitve s CO se tako pokažejo predvsem z glavobolom, slabostjo, bruhanjem, omotičnostjo, utrujenostjo, zmedenostjo, motnjami vida, zanašanjem pri hoji, zaspanostjo in izgubo zavesti ter krči. Žal na zastrupitev z ogljikovim monoksidom pogosto pomislimo šele, ko nekdo zaradi tega izgubi zavest.
Zastrupitev z ogljikovim monoksidom je lahko pri visokih koncentracijah zelo hitra in izjemno nevarna. Z ogljikovim monoksidom pa se lahko zastrupljamo tudi daljši čas, v tem primeru gre za blažje zastrupitve, ki so kljub temu nevarne, saj lahko povzročijo trajne okvare možganov. Znaki so pogosto lahko podobni le virozi, zato jih redko jemljemo resno. Morda boste imeli glavobole, bili zaspani, otroci imajo lahko težave pri motoriki, morda jih boli trebuh, bruhajo in podobno. Ponavadi boste takšno zastrupitev spoznali po tem, da so simptomi hujši, ko ste doma in blažji zunaj. Morda simptomi zunaj povsem izginejo.
