Prijavite se na natečaj za kratki film

Bodi Eko
-
0
Prijavite se na natečaj za kratki film

V sklopu projekta Trgovanje s prihodnostjo so v Umanoteri, Slovenski fundaciji za trajnostni razvoj, razpisali natečaj za kratek video. Rok oddaje prispevkov je 22. September do 15.00 ure po elektronski pošti [email protected]. Natečaj je del podpore zbiranja podpisov evropske državljanske pobude za zaustavitev prostotrgovinskih pogajanj, ki se bodo najverjetneje začeli začeli v drugi polovici septembra. Z natečajem želijo okrepiti moč javnosti, ki jo ima pri vključevanju in vplivanju na procese spreminjanj mednarodnih trgovskih sporazumov Evropske unije.

Trgovanje

Umanotera sicer od aprila 2014 izvaja projekt Trgovanje s prihodnostjo, s katerim želi spodbuditi javno razpravo o ranljivosti temeljnih družbenih vrednot v času iskanja rešitev za razvoj gospodarstva. Projekt bo trajal do oktobra. “Javnost želimo opozoriti na morebitne konflikte vrednot, ki se lahko porajajo med prostim trgom ter prehodom blaga in storitev ter preostalimi vrednotami, kot so socialna varnost, varovanje okolja in varstvo potrošnika. Javnost želimo seznaniti z obstoječimi mehanizmi participacije drž­avljank in državljanov pri snovanju političnih in ostalih odločitev ter omejitve teh mehanizmov,” pravijo.

Trade and Investment Partnership (Čezatlantsko trgovinsko in naložbeno partnerstvo, v nadaljevanju TTIP) je trgovinski sporazum med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike, o katerem tečejo obsežna pogajanja. Namen sporazuma TTIP je odprava tarifnih in netarifnih ovir, ki omejujejo trgovino v blagu in storitvah med obema celinama, ter tako spodbuditi gospodarsko rast obeh partneric. Netarifne ovire izhajajo iz razlikovanj v zakonodaji, standardih, postopkih varnostnih preverjanj in avtorizacijah vstopa blaga na trg.

Prvenstveni namen teh politik in postopkov je varovanje javnega interesa ter zagotavljanje zdravega in varnega okolja za človeka ali na primer varovanje okolja. “Zaradi velikih razlik obeh partneric pri reguliranju teh politik obstaja grožnja, da bodo skozi pogajanja ti zakoni in standardi znižani na račun naše zdrave in varne prihodnosti,” opozarjajo v Umanoteri.

Pirine krpice s špinačno omako

Katja Mrzel
-
0
Pirine krpice s špinačno omako

Pripravite si okusne pirine krpice s špinačno omako in s suhimi paradižniki.

Pirine-krpice-s-spinacno-omako-s-suhimi-paradizniki

Sestavine za 4 osebe:

Pirine krpice – priprava

Pirine krpice pripravimo po receptu za domače pirine široke rezance. Testo razvaljamo čim bolj tanko in narežemo na krpice nepravilnih oblik.

Potrebujemo:

  • 500 g mehke pirine moke
  • 5 velikih ali 6 manjših jajc

Priprava testa / rezancev iz pirine moke:

  1. Presejano moko stresemo v posodo multipraktika, dodamo jajca in mešamo, da dobimo kepo testa.
  2. Testo stresemo na podlago za valjanje in pregnetemo, da testo postane popolnoma gladko in voljno, čeprav še vedno zelo čvrsto in jedro na dotik
  3. Krožnik poprašimo z moko, nanj postavimo testo in ga prekrijemo s plastično gospodinjsko folijo, ki jo na vseh straneh temeljito prilepimo pod obod krožnika in testo nepredušno zapremo.
  4. Testo mora počivati najmanj pol ure na sobni temperaturi, sicer ga nikakor ne bomo mogli razvaljati.
  5. Spočito testo stresemo na pomokano podlago za valjanje. Če imamo strojček, s katerim bomo testo razvaljali na želeno debelino, testo le na hitro razvaljamo na debelino nekaj milimetrov in narežemo na približno 7 cm široke in približno 15 cm dolge trakove. Na našem strojčku izberemo želeno debelino (tanjše testo se hitreje suši in skuha) in trak za trakom potegnemo skozi strojni valjar. Stanjšane trakove razprostremo po s prtom prekriti mizi, da se malce osušijo.
  6. Če nimamo strojčka, se bomo morali malce več ukvarjati z valjanjem, da dobimo enakomerno tenek krog testa, ki ga prav tako narežemo na trakove, le, da so lahko precej širši in daljši.
  7. Testo moramo med sušenjem stalno nadzorovati, da se ne presuši. Ko se rahlo osuši po površini, ga obrnemo in pustimo, da se osuši še s spodnje strani. Na rezance ga moramo razrezati še preden robovi suho razpokajo. Če pa nam sušenje uide iz kontrole in robovi postanejo pretrdi, da bi jih vtaknili v rezalnik, jih na tisti strani, ki jo bomo porinili med rezila, ravno odrežemo. Narejene rezance spet razprostremo po mizi, da se do konca posušijo.
  8. Če bomo rezance rezali na roko, osušen trak testa zvijemo v rahlo rolico in narežemo z nožem. Na roko narezane rezance prav tako razprostremo po mizi, da se osušijo.
  9. Še sveže testenine lahko takoj vržemo v slan krop. Skuhane so v nekaj minutah, ko priplavajo na površino vode.
  10. Če testenine delamo na zalogo, že osušene, a še prožne testenine zvijemo v gnezdeca, ki jih za uro ali dve postavimo v pečico, ogreto na 50 stopinj, da se popolnoma osušijo. Tako preprečimo, da bi nam dragocene domače testenine splesnele.

Špinačna omaka s suhimi paradižniki

Sestavine za špinačno omako s suhimi paradižniki:

  • 100 g suhega paradižnika
  • 250 g mlade špinače
  • 4 mlade čebulice
  • 1 jž oljčnega olja
  • 3 jž pinjol
  • 2 stroka česna
  • ½ dl belega vina
  • Sol
  • Čili v prahu
  • 1 dl rastlinske smetane (lahko jo nadomestimo s smetano za kuhanje iz kravjega mleka)
  • 2 žlici kvasnega posipa (leksikon Zelenega ponedeljka) (lahko ga nadomestimo z naribanim parmezanom)
  • Nekaj lističev bazilike

Priprava omake:

  1. Suh paradižnik za 2 uri namočimo v vodi.
  2. Špinačo operemo in grobo narežemo.
  3. Čebulicam odrežemo koreninice in temno zeleni del, jih operemo in narežemo na tanka kolesca.
  4. Paradižnik odcedimo in ga drobno narežemo.
  5. V ponvi segrejemo olje, na njem zdušimo čebulico, da postekleni.
  6. Dodamo pinjole in paradižnik. Ob stalnem mešanju pražimo minuto ali dve, nato v ponev stresemo še špinačo.
  7. Na srednji temperaturi in ob stalnem mešanju dušimo, da špinača oveni.
  8. Dodamo strt česen, prilijemo vino in na blagem ognju kuhamo 10 minut, da tekočina povre.
  9. Posolimo, začinimo s čilijem, zalijemo s smetano, potresemo s kvasnim posipom in dodamo baziliko. Premešamo in ponovno prevremo omako, da se vsi okusi premešajo in prepojijo.

Kaj sejemo septembra na gredice?

Damjana Benec, univ. dipl. inž. agr.
-
0
Kaj sejemo septembra na gredice?

V septembru, čeprav imamo veliko dela s shranjevanjem pridelkov in pripravami na zimo, lahko na vrtu še kar nekaj vrtnin posejemo. Termin setve in izbor vrtnin prilagajajte vremenskim razmeram in upoštevajte klimatske razmere in raznolikost Slovenije.

Naj gredice septembra ne ostanejo prazne

Če pa se odločimo in bo ostala kakšna gredica po pobranem pridelku prazna je priporočljivo jo posejati z mešanicami ali rastlinami za zeleno gnojenje, da prekrijemo gredice.

Mešanica za zeleno gnojenje najpogosteje sestavljajo ljuljka, inkarnatka, rdeča detelja, perzijska detelja in facelija. Mešanico od aprila do septembra, sejemo na prazne gredice v vrtu. Gosto zelinje kmalu po setvi prekrije zemljo in jo s tem ščiti pred plevelom, izsušitvijo in izpiranjem hranil. Zelo globok koreninski sistem prispeva k rahljanju zemlje, zaradi česar se izboljša struktura tal. Rastline ki jih jeseni/spomladi vdelate v tla obogatijo prst s humusom.

Katere vrtne rastline so primerne za setev v septembru?

Motovilec, lahko sejemo na površino, kjer so prej rasle druge vrtnine in so do sedaj že zapustile vrt (npr. krompir, čebula, česen …). Sejemo ga namreč v avgustu in septembru, vendar ne na površine, kjer je prej rasla solata. Seme kali od 8 do 14 dni. Motovilec raste tudi pri temperaturi 4oC in prezimi celo pri temperaturi do -15°C. Pridelek bomo lahko pobirali že jeseni, pa tudi prihodnjo pomlad.

Špinačo lahko prav tako sejemo v septembru. Po setvi posevek zalivamo. Špinačo sejemo na stalno mesto in sicer v 2 cm globoke vrste, ki so od 20 do 25 cm narazen. Špinača bolje uspeva na toplejših legah. Priporočamo, da špinačo nabirate zjutraj, saj ima takrat najboljši okus. Mlade liste si lahko pripravimo v solati, iz starejših pa kuhano špinačo. Lahko obirate le listke, lahko pa odrežete kar celotno rastlino in sicer 2,5 cm nad tlemi.

Blitva je vrtnina, ki jo na naše vrtove in njive sejemo v septembru ter oktobru, pridelek pa pobiramo od konca oktobra pa vse do marca. Preko zime priporočamo, da posevek pokrijete s kopreno. Glavna setev blitve sicer poteka spomladi, takrat lahko blitvo režemo skozi celo leto, in če so zime mile, lahko blitva na prostem tudi prezimi. Ko blitvo režemo, pustimo spodnjih 5 cm nedotaknjenih. Prav tako pa bodimo pozorni, da listi ne zrastejo preveč. Za liste večje od 25 cm, namreč velja, da lahko postanejo slabšega okusa oziroma bolj nitasti.

Črno redkev lahko sejemo še do konca septembra oziroma odvisno od vremenskih razmer. Pridelek pa bomo pobirali vse do pozne jeseni. Črno redkev lahko tudi precej dolgo v zimo skladiščimo. Belo meso je prijetnega pekočega okusa in ga po želji dodajamo solatam. Črna redkev je sicer znana kot zdravilna rastlina, saj lahko njene zdravilne lastnosti uporabimo proti obolenju žolča in jeter ter za izboljšanje stanja ožilja.

Zimska solata Posavka je zimska krhkolistna domača sorta, ki spomladi oblikuje hrustljave rumeno zelene glavice z rdečim navdihom. Sejemo jo od srede avgusta do konca septembra v razmiku enega tedna večkrat zapored. Seme solate kali 8-20 dni. Sejemo jo lahko med por, ohrovt in česen. Da bolje prezimi, jo prekrijemo s kopreno. Gnojimo zmerno, najbolje s kompostom, saj preveč dušika v tleh spodbuja gnilobo.

Neprespani smo manj uspešni

Bodi Eko
-
0
Neprespani smo manj uspešni

Spanje je aktiven process in ne le počitek, saj so v nekaterih fazah spanja deli živčevja tudi bolj aktivni kot med budnostjo, kažejo raziskave. Spanje je nujno, da lahko sploh delujemo, saj je pomembno za delitev celic, rast organizma, vzdrževanje telesne temperature in za naš spomin ter koncentracijo.

Po nekaterih raziskavah ima probleme s spancem kar patina populacije. Nespečnost pa prizadene od šest do dvanajst odstotkov odraslih. Nespečnost pomeni, da smo se premalo naspali, smo spali le kratek čas, smo se pogosto zbujali. Če je oseba ponoči spala le nekaj ur, pa se kljub temu dobro počuti in deluje normalno, ne trpi za nespečnostjo. Ljudje smo si namreč različni in nekateri resnično potrebujejo zelo malo spanca.

Neprespanost

Če imamo težave z nespečnostjo, to vpliva tudi na vsakdanje življenje. Ljudje, ki niso dovolj naspani, so najpogosteje razdražljivi in nejevoljni, težko se zberejo, težje si zapomnijo stvari in so nenehno zaspani. Poleg tega so ljudje, ki imajo težave z nespečnostjo pogosteje zaradi tega manj uspešni v službi, v šoli, težje opravljajo tudi druga opravila.

Če sedejo neprespani za volan, pa so v dodatni nevarnosti. Po nekaterih raziskavah je človek, ki po neprespani noči sede za volan, podoben tistemu, ki ima v telesu gram alkohola na kilogram krvi. Poleg tega obstaja nevarnost, da zaspite za volanom. Po nekaterih podatkih je kar dvajset odstotkov poklicnih voznikov kdaj že zaspalo za volanom.

Veliko lahko naredimo sami

Na spanec močno vpliva svetloba. Ta namreč zavira izločanje hormona melatonina, ki pomaga pri uspavanju. Zvečer že pred spanjem zato poskrbimo, da svetloba okoli nas ne bo premočna. V spalnici pa naj bo popolna tema. To je odličen nasvet tudi za starše, ki imajo probleme z uspavanjem svojih dojenčkov in malčkov. Pred spancem počasi stemnite prostore, otroci bodo prej zaspali.

Poskrbite, da bo spalnica namenjena le spanju in da v njej ne bo računalnika, televizije, radia in podobnih motečih elementov. V postelji ne jejte in pred spanjem nikar ne glejte televizije, saj bo tako tudi morebiten spanec manj kvaliteten.

Če ste neprespani in imate popoldan čas za počitek, kar zaspite. Ampak nikar prepozno, saj boste tako zvečer še težje zatisnili oči. Nočnemu spancu pa zelo škodi poležavanje. Če se ponoči ali zgodaj zjutraj zbudite in ne morete zaspati, ne poležavajte v postelji več ur. S tem si le škodite. Raje vstanite in začnite z jutranjimi opravili.

Nekateri iamjo slabši spanec tudi zaradi prekomernih količin kave. Ker so zaradi nespečnosti utrujeni, je spijejo še več in zaradi tega še težje zaspijo. Pijte jo v zmernih količinah in ne po 16.00 uri. Prav tako se izogubajte pravim čajem in kofeinskim napitkom.

Začnite tudi bolje skrbeti za svoje zdravje. Uživajte raznovrstno in zdravo prehrano, veliko se gibajte in imejte svoj spalni ritem. Hodite spat in vstajajte ob približno isti uri. Pred spanjem ne uživajte težko prebavljive hrane. Raje si privoščite skodelico toplega mleka, vanj lahko dodamo žličko medu. Tak napitek vas bo pomiril in lažje ponesel v spanec.

Kadar imate zaradi nespečnosti preveč težav, obiščite zdravnika. Nespečnost je lahko povezana tudi s kakšno hujšo boleznijo, na primer z astmo, boleznimi srca in ožilja, motnjami v delovanju ščitnice. Lahko je povezana s psihičnimi boleznimi, kot sta denimo anksioznost ali depresija. Lahko je posledica jemanja določenih zdravil ali smrčanje.

Naravno nad depresijo

Bodi Eko
-
0
Naravno nad depresijo

“Depresija ni zgolj žalost, ki pride in gre. Depresija je razpoloženjska motnja, ki vpliva na telo, razpoloženje in misli,” pojasnjujejo v Društvu za pomoč osebam z depresijo in anksioznimi motnjami DAM. Depresija lahko zmoti apetit, spanec, posameznikov pogled nase in na svet okrog njega ter namesto veselja do življenja prinese obup in žalost. Opozarjajo, da depresija lahko resno ovira normalno vsakodnevno delovanje človeka, povzroča duševne in fizične bolečine ter zahteva zdravljenje z ustrezno terapijo. Ta ljudem lahko pomaga, da ponovno najdejo veselje in dobro počutje, saj je depresija v veliki večini primerov ozdravljiva.

Naravno nad depresijo

Lahko se pojavi v vseh strostnih obdobjih, najpogosteje med 25 in 44 letom. “Ta bolezen sicer ne izbira glede na starost, saj lahko za depresijo trpijo tudi otroci, v zadnjih letih pa strokovnjaki opažajo, da se pogosto pojavlja tudi pri najstnikih. Naraščujoč odstotek depresije med najstniki morda odraža vedno večje pritiske na mlade ljudi glede šolskega uspeha in visokih pričakovanj staršev,” pravijo v Društvu DAM. Po nekaterih ocenah za depresijo v vsakem trenutku trpi od pet do sedem odstotkov populacije, vendar jih niti polovica ne bo poiskala in prejela ustrezne pomoči za svoje težave. Tekom življenja depresija vsaj enkrat prizadene približn petino prebivalstva.

“Vzrok depresije je zaenkrat še neznan, tudi mnenja strokovnjakov se okrog tega vprašanja močno razlikujejo. Nekateri so prepričani, da so za depresijo odgovorna neravnovesja kemičnih prenašalcev v možganih, spet drugi, da depresijo povzročajo dogodki iz otroštva ali vplivi iz posameznikovega okolja,” razlagajo. Ena od možnih razlag je tudi ta, da depresijo povzroča kombinacija različnih dejavnikov, kot so podedovana nagnjenost k depresiji, psihosocialno okolje posameznika, neravnovesje možganske kemije, priučeni vedenjski in mišljenjski vzorci in podobno. “Zelo verjetno se vzroki za depresijo tudi razlikujejo od posameznika do posameznika,” dodajajo v Društvu DAM.

Spremenite življenjske navade

Pri prepoznani depresiji nujno poiščite pomoč, saj njeno nezdravjenje lahko privede do večjih konfliktov. Kljub temu pa lahko veliko tudi sami naredite v boju proti depresiji.

Začnite živeti zdravo. Zelo pomembne so zdrave spalne navade. Nekatere raziskave kažejo, da imajo osebe, ki hodijo v posteljo po polnoči, za četrtino več možnosti za pojav depresije, kot osebe, ki gredo spat pred deseto. Prav tako so depresiji bolj izpostavljeni tisti, ki spijo pet ur in manj. Premalo spanca občutno poveča tudi nagnjenost k samomorilnim mislim. Strokovnjaki zato priporočajo, da gremo v posteljo čim prej in spimo okoli osem ur. Mladostniki naj spijo devet, otroci pa okoli deset ur na noč.

Spremenite tudi prehrambene navade. Jejte čim bolj razoliko in čim manj predelane hrane. Povečajte količino svežega sadja, saj deluje kot antidepresiv zaradi aminokisline tryptophan, ki možganom pomaga pri produkciji serotonina. Njegova nizka raven v telesu po mnenju nekaterih strokovnjakov vpliva na nastanek depresije. Jejete tudi dovolj zelenjave bogate z minerali. Prenehajte z uživanjem sladkorja in povečajte vnos omega 3 maščobnih kislin. Uživajte tudi ekstra deviško oljčno olje, saj so na španski univerzi v Navarra in Las Palmas de Gran Canaria ugotovili, da zmanjša nevarnost depresije.

Tudi gibanje je odličen antidepresiv. Telesna vadba sprošča endorfine, ki jih imenujemo tudi hormone sreče. Pri ljudeh z depresijo pa je ponavadi problem pomanjkanje motivacije in brezvolja. Zato težko začnejo z vadbo. Najbolje je, če si poiščete partnerja ali skupino za skupno vadbo, se dogovorite za ure in ste tako skoraj prisiljeni pomigati.

Delajte stvari, ki vas veselijo in sproščajo. Ni važno, ali je to sprehod po naravi, prijetna kopel, poslušanje glasbe, slikanje, petje, meditiranje, … Dokazano je, da že petnajst minut sproščanja na dan občutno zmanjža nevarnost depresije.

Šentjanževka

Rožica proti depresiji

Naravni antidepresiv je tudi šentjanževka, ki izboljša razpoloženje in zmanjša občutek brezvolje in utrujenosti. Klinično potrjeno vpliva na zmanjšanje blažjih do srednje težkih depresivnih razpoloženj, uporablja se tudi pri blaženju tesnob, motnjah spanca, pri težavah s stresom ali zbranostjo.

“Je psihotropno sredstvo, vpliva na duševno dejavnost. Je sedativ, pomirja, anksiolitik, odpravi tesnobo in razblini strah, ter antidepresiv, odžene potrtost, malodušje in brezvoljnost. Zato se rabi za izboljšanje razpoloženja, zvečanje duševne in telesne zmogljivosti ter volje do dela, posebno pri ljudeh preobčutljivih na vremenske spremembe in ženah z duševnimi težavami med meno, odpravlja pa tudi spremljajoče pojave, na primer slabo splošno počutje, izgubo teka in nespečnost,” pa o zdravilni moči šentjanževke pravijo v Pomurskih lekarnah. Po ljudskem izročilu se rabi notranje še proti bolečinam v živcu, vnetju vezivnega tkiva in išiasa, migreni ter močenju postelje, zunanje pa za celjenje ran in opeklin. Je tudi pogosta učinkovina homeopatskih pripravkov, zdravil, sestavljenih iz sledov zdravilnih snovi.

Opozarjajo pa, da čezmerni odmerki lahko motijo zdravljenje z zaviralci monoaminooksidaze, vrsti zdravil zoper potrtost. Laboratorijski poskusi kažejo, da se po šentjanževki le blago zveča maternična napetost. “Zaradi pomanjkanja podatkov o strupenosti in zaradi zmnožnosti povzročiti preobčutljivostno reakcijo na osvetljeni koži se  med nosečnostjo in dojenjem odsvetuje,  iz istega razloga tudi na sploh ni priporočljiva čezmerna raba,” dodajajo.

Privabite ptice v vaš vrt

Bodi Eko
-
0
Privabite ptice v vaš vrt

Letošnje poletje je bilo hladno, tudi jesen se ni začela obetavno. Ker nas vreme lahko preseneti in ker bo zima morda prišla prej, razmislite o postavitvi ptičje krmilnice. Poleg tega lahko že zdaj naberete in posušite hrano, s katero boste hranili naše ptice.

S postavitvijo krmilnice ne boste koristili le pticam. S krmilnico bo vaš vrt, bakon ali atrij privabljal številne ptice, ki jih boste lahko opazovali. Nekatere ptice vas bodo morda obiskovale tudi spomladi in vam zapele.

V Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije DOPPS menijo, da so najboljše krmilnice lesene, dovolj velike in z lastno streho. Dober je tudi preprost pladenj, ki ga postavimo nekam na suho. Idealno je namreč, da je hrana prticam dostopna iz vseh smeri. Postavite jo nekam na visoko, najbolje da ob drevo ali grm. Pazite pa, da ne bo dostopna mačkam.

Ptičja krmilnica

Kdaj in kako hranimo

Ptice začnite hraniti, ko pritisne mraz, ponavadi je to pozno v jeseni. “Vsekakor pa, ko je v naravi sklenjena snežna odeja,” pravijo v DOPPS. Ptice hranite redno do pomladi, ko bodo tudi drugod našle dovolj hrane. “Krmilnico moramo redno pregledovati in čistiti, saj se v njej naberejo ostanki hrane in iztrebki, ki so lahko vzrok za bolezni in pogin ptic,” opozarjajo.

“Za zrnojede ptice, kot so ščinkavec, čižek, dlesk, vrabec, velika sinica, plavček, brglez, veliki detel, turška grlica in tako dalje, je najlažje kupiti že pripravljeno hrano,” pravijo. Ponavadi je to mešanica raznih semen, najpogosteje sončničnih semen, prosa in konopljinih semen. Prav zdaj v jeseni lahko za ptice že naberete in shranite bukov žir ali bučna semena. “Drozgom in taščici nastavimo sadje,” svetujejo. V krmilnico jim narežite jabolka, stresite rozine ali ovsene kosmiče. Lahko pa jim predhodno naberemo plodove jerebike, rumenega drena, črnega trna, gloga in mokovca.

Nekatere ptice imajo rade tudi viseče maščobne pogače. Najbolje je, če jih postavite nekam pod streho, da jih ne uničijo padavine.

V pomladnih in poletnih mesecih krmilnico zamenjate z vodnim napajalnikom. Ptice se bodo hitro navadile nanj in ga hvaležno obiskovale. Poskrbite le, da bo čist in da bo v njem vedno dovolj sveže vode.

V Sloveniji 38 tisoč ton plenic letno

Bodi Eko
-
0
V Sloveniji 38 tisoč ton plenic letno

O tem, da so plenice za enkratno uporabo izjemno škodljive za okolje, je bilo napisanega že veliko. Za njihov razkroj je potrebnih več stoletij. Narejene so namreč iz nekaterih najbolj neuničljivih materialov, zato se starši pogosto odločjo za pralne plenice.

“Otrok do kahlice porabi okvirno pet tisoč plenic za enkratno uporabo, kar letno predstavlja 874 kilograma odpadkov, ki večinoma končajo na odlagališčih, kjer razpadejo med 200 do 500 leti,” opozarjajo tudi Ekologi brez meja. Po njihovih izračunih samo v Sloveniji letno nastane več kot 38 tisoč ton odpadnih plenic, njihovo odlaganje pa nas vsako leto stane več kot 3,8 miijona evrov. Plenice za enkratno uporabo predstavljajo do tri odstotke odpadkov v gospodinjstvu. V krajih po Evropi, kjer ločeno zberejo več kot 80 odstotkov odpadkov, ugotavljajo, da plenice predstavljajo petnajst odstotkov mešanih odpadkov. Teh plenic ni možno ne kompostirati ne reciklirati, saj so sestavljene in različnih materialov, kot so plastika, bombaž, ostanki krem in fekalij.

Zato so za naše okolje najboljša izbira pralne plenice, ki hkrati pomenijo tudi prihranjen denar.

plenice

Znanstveniki nad plenice

Skupina raziskovalcev se je problema lotila na drugačen način. Na plenicah so začeli gojiti gobe, natančneje ostrigarje. Ti so zmanjšali težo in prostornino plenic za kar osemdeset odstotkov. Raziskovalci so uporabili le plenice prepojene z urinom, ne z blatom. Plenice so sterilizirali v avtoklavu, jih zmleli in zmešali z ostanki hrane, kot so denimo ostanki kave ali vrhovi ananasa. Za vzgojo ostrigarjev so uporabili spore, ki se uporabljajo tudi običajno pri gojenju.

Po desetih do dvanajstih tednih se je mešanica s plenicami zmanjšala za osemdeset odstotkov. Znanstveniki so ob tem ugotovili tudi, da so imele gobe prav toliko beljakovin, maščob, vitaminov in mineralov kot tradicionalno gojeni ostrigarji. Gobe sicer niso namenjene za prehrano ljudi, lahko pa bi jih uporabili kot dodatek za krmo živine.

Čebula je zdrava – požvižgajte se na slab zadah

Bodi Eko
-
0
Čebula je zdrava – požvižgajte se na slab zadah

Surovo čebulo zaradi slabega zadaha pogosto črtamo z menija. S tem ji delamo veliko krivico, saj ima številne pozitivne in zdravilne učinke.

Čebula je dober vir polifenolov (flavonoidov), vitamina C, B6 in mineralov kot so kalcij, magnezij, natrij, kalij in fosfor. Rdeča čebula ima še večjo vsebnost flavonoidov, ki pa so v večji meri prisotni v zunanjih luskolistih čebule. Če imate izbiro, jejte raje surovo čebulo, saj ima ta največ zdravilnih učinkovin. Pri tem poskrbite da bo sveža. Pri toplotnem obdelovanju, ki je daljše od desetih minut, bo izgubila veliko zdravilnih učinkovin. Surovo čebulo uživajte vsaj dvakrat na teden. Čebulin sok boste najlažje pridobili, če imate doma sokovnik. Če ga nimate, čebulo naseseklajte s paličnim mešalnikom ali multipraktikom in jo nato precedice skozi kuhinjsko krpo.

Čebulo hranite v hladnem prostoru z malo vlage. Če imate domačo čebulo in je ne kupujete sproti v trgovini, jo je najbolje shraniti v mrežastih vrečah. Lahko jih v enem sloju razprostremo po lesnih gajbicah. Posušena stebla domačih čebul pa lahko med seboj prepletete v kite in jih obesite.

Čebula za številne bolezni

Čebula je antioksidant in ima obilico zdravilnih učinkov. Z njenim uživanjem se preventivno borite s prehladom, dibetesom, srčnimi boleznimi, osteoporozo. Znižuje nivo totalnega holesterola in trigliceroidov in zvišuje raven dobrega holesterola. Čebula čisti kri, izboljšuje delovanje srca in krvnega obtoka, spodbuja prebavo in preprečuje napenjanje.

Z njo lahko zdravite tudi vneto grlo, deluje proti kašlju in bronhitisu. Hkrati preprečuje infekcije dihal in želodčne ter črevesne bolezni. Njeno redno uživanje zmanjšuje nevarnost obolenja za rakom želodca, debelega črevesa, danke, jajčnikov in grla. Ker je dober diuretik, preprečuje zastajanje tekočin, sečne kamne in artritis. Če boste jedli veliko čebule, se boste več potili, kar je dobrodošlo pri boleznih kot so denimo viroze.

Čebula

Z uživanjem čebule boste imeli bolj zdrave kosti, saj so nedavne raziskave pokazale, da redno uživanje čebule izboljšuje gostoto kosti. Strokovnjaki jo zaradi tega priporočajo ženskam, ki so v menopavzi.

Če ves piči čebela, čebulo prerežite in jo držite na mestu, tako bodo posledice pika manjše. Čebula je močno infekcijsko sredstvo, zato z njenim sokom lahko namažete ranice in rane, opekline in ture. Nekateri čebulin sok priporočajo tudi za vnetje ušesa. V vneto uho si morate v tem primeru nakapati nekaj soka večkrat dnevno. Pri glavobolu lahko surovo čebulo narezano na rezine položite na zatilje, pokrijete s krpo in vse povijete s šalom. Pri glavobolu jo lahko uporabite tudi za inhalacijo.

Nekaj idej za uporabo

Če imate vnete dlesni, narežite čebulo in jo žvečite dvakrat na dan. Stanje se bo kmalu izboljšalo. Če ste bolni ali bi radi okrepili imunski sistem, zmešajte sok čebule z medom in žlico mešanice pojejte dvakrat na dan. Če imate vneto žrelo in grlo, naseseklajte tri čebule, dodajte vejico timijana, žlico sladkorja in malce vode ter dolgo kuhajte, okoli dve uri. Pi tem pazite, da se vam mešanica ne zažge. Občasno jo pomešajte in dodajte vodo. Iz mešanice nato iztisnite sok in dodajte enako količino mleka. Zdravilni napitek pijte vsaj trikrat na dan.

er čebulni sok hrani lasne mežičke, odstranjuje parazite in odpravlja glivične okužbe, preprečuje izpadanje las. Čebulni sok vtrite v lasišče, pustite delovati eno uro, nato lase umijte in s kuro nadaljujte vsaj mesec dni.

Za družbo brez odpadkov

Bodi Eko
-
0
Za družbo brez odpadkov

Organizacija Zero Waste Europe je objavila tri nove primre prakse, ki dokazujejo uspešen razvoj in implementacijo startegij brez odpadkov v Evropi. Dobri primeri prakse bi lahko predstavljali motivacijo drugim skupnostim, krajem in mestom, da premislijo o svojem odnosu do virov in si zastavijo lastne cilje na poti do družbe brez odpadkov.

brez odpadkov

Med novimi objavljenimi primeri je poleg Capannorija v Italiji in Argentona v Španiji tudi naša Vrhnika. Ti primeri prakse dokazujejo, da sistemi preprečevanja nastajanja, ponovne uporabe in recikliranja odpadkov ustvarjajo delovna mesta, so prilagodljivi, znižujejo stroške in so prijazni do okolja in zdravja ljudi. Zero Waste koncept gre z roko v roki s koncepti čiste proizvodnje, odgovornostjo proizvajalcev ter programi minimizacije nevarnih odpadkov in odpadkov, ki jih je težko reciklirati. Ti praktični primeri strategij od spodaj navzgor predstavljajo nekaj najboljših decentraliziranih rešitev zniževanja onesnaževanja podnebja ter varčne rabe energije in naravnih virov.

Vrhnika je dober primer

ZeroWasteLogo“Primeri prakse dokazujejo, da je napočil čas za inovativne in izvedljive strategije, kot je koncept brez odpadkov. Ne glede na lokalne posebnosti so dober primer tega, kako kombinacija odločnih političnih odločitev, opolnomočenja skupnosti in sodelovanja, lahko vodijo do izjemnih rezultatov,” je komentirala Mariel Vilella, pomočnica direktorja Zero Waste Europe in urednica primerov prakse.

“Dosežki Vrhnike dokazujejo, da lahko tudi slovenske občine dosežejo pomembne rezultate na področju preusmerjanja odpadnih materialov v snovno izrabo. Poleg Vrhnike so si cilje postati družba brez odpadkov zastavile še tri občine in zanimanje za Zero Waste koncept v Sloveniji narašča,” pa pravi Erik Oblak, vodja programa Zero Waste Slovenija pri društvu Ekologi brez meja. Čeprav Vrhnika v Sloveniji pred dvajsetimi leti ni poznala nobenih postopkov recikliranja, danes dosega 76,17 odstotkov ločenega zbiranja komunalnih odpadkov in je prehitela številne bolj uveljavljene programe v Evropi, ter v prihodnjih petih letih želi rezultat še izboljšati na 82 odstotkov. Več informacij o starih in novih primerih ter o Vrhniki najdete na povezavi: zerowasteeurope.eu/case-studies/.

Pisarno si opremite z zelenjem

Bodi Eko
-
0
Pisarno si opremite z zelenjem

Zaposleni v pisarnah z veliko zelenja, so produktivnejši in srečnejši, so pokazale raziskave. Strokovnjaki so ugotovili, da lahko rastline v pisarni dvignejo našo produktivnost kar za petnajst odstotkov.

zelenje v pisarni

Ekipa strokovnjakov je naredila preizkus v dveh velikih pisarnah na Nizozemskem in Veliki Britaniji. Želeli so ugotoviti, kako pisarna brez zelenja in pisarna z veliko zelenja vplivata na počutje, koncentracijo in produktivnost zaposlenih. Vodja raziskave, Marlon Nieuwenhuis iz Univerze v Cardiffu pravi, da je trud za rastline v pisarni dobro poplačan s tem, da so delavci bolj zadovoljni na delovnem mestu in naredijo veliko več. “Tudi predhodne laboratorijske raziskave kažejo na dobrobit rastlinja v pisarnah. Naša raziskava pa je to pokazala na konkretnih primerih v pisarnah. Ta raziskava izpodbija splošno sprejeto prepričanje, da pusta pisarna in čista miza povečata produktivnost,” dodaja. Analize kažejo, da so zaposleni bolj produktivni, ker smo zaradi rastlin bolj fizično in čustveno povezani s svojim delom. “Do zdaj se je veliko ljudi pri opremljanju pisarne držalo načela manj je več. Zdaj smo ugotovili, da je včasih manj samo manj,” pa pravi Alex Haslam, soavtor raziskave in professor na Univerzi Queensland.

“Iz predhodnih študij vemo, da lahko rastline v pisarni znižujejo stres, povečajo koncentracijo in dobro počutje. To je pa prva raziskava, ki je trajala več mesecev v resničnih okoliščinah in ki kaže na to, da rastline v pisarnah pripomorejo k boljšemu počutju ljudi in njihovemu zadovoljstvu. Delodajalci bi morali razmisliti o tem, da pisarne opremijo z rastlinami. Če že ne zaradi zdravja zaposlenih, pa zaradi finančnega zdravja podjetja,” je zaključil Marlon Nieuwenhuis, vodja podjetja Ambius, ki je sodelovalo pri raziskavi.

1...857858859...1.153Stran 858 od 1.153